Lovor

Lovor (lat. Lauris nobilis, istriansko javor) je začimba, ki jo v mediteranskih krajih lahko nabereš marsikje. Ima značilen vonj in okus, brez katerega si ne moremo zamisliti domače kuhinje. Juha, golaž, jota, zelenjavne omake, gobe. Nekateri pa ga ne marajo, naprimer spodnja istrska soseda. Toliko huje, ker ji suhi lovorovi (pardon javorovi) listi padajo na njivo. Nekateri pravijo, da svež lovor ni dober, da je treba uporabljati vedno posušenega.

Nabrane lovorove vejice posušimo v vazi ali na kakšnem drugem mesto, kjer so nam, dokler niso posušene, prijeten okras. Potem liste osmukamo in jih denemo v zračno posodo. Steklen kozarec naj bo vedno nekoliko priprt.

Bazilika

Bazilika (lat. Ocimum basilicum) je ena izmed rastlin, ki je pri nas v svoji sveži izdaji postala bolj popularna, šele v posocialističnih časih. Do takrat je bila v naši kuhinji razpoložljiva posušena različica. Vemo pa, da je sveža najboljša. In, da se takšna dodaja jedem šele ob koncu kuhanja, da odda čim več svoje čudovite arome. Značilen okus da genovskemu pestu, paradižnikovim jedem in pa mozzareli s paradižnikom (caprese). Teh jedi brez bazilike pravzaprav ni.

Svežo si lahko omislimo tudi v loncu na balkonu ali pa na vrtu. Ker pa zime ne preživi ne zunaj, ne znotraj ob kurjavi in brez prepotrebnega sonca, je najbolje ohraniti vsaj malo arome z vlaganjem v olivno olje. Tako vložena ohrani nekaj tiste svoje značilne arome. Še pozno spomladi je odlična za pripravo pesta.
Letos sem poskusila baziliko shraniti tudi na način, kot shranjujem svež peteršilj. Slednjega sesekljanega, bazilikine liste pa kar cele zamrznem v posodici in jih sproti jemljem ven.

Žajbelj

Žajbelj (lat. Salvia officinalis, slov.tudi čistec, kadulja, hrv. kadulja, istrsko kuš, žalfija, it. salvia, nem. Salbei, ang. sage) je zelo cenjeno zdravilno zelišče, ki bojda podaljšuje življenje. Ime izvira iz latinske besede "salvare", ki pomeni ozdraveti, zdraviti. Deluje protibakterijsko in blaži vnetja. Z njim lajšamo prebavne motnje in želodčne težave. Blaži vnetje grla, zdravi dlesni in miri kašelj.

Glede na izkušnje, ki jih imam z žajbljem, ga je treba uporabljati z mero in v ustrezni obliki. 

Svež žajbelj je odličen za pripravo jedi (krompir iz ponve z žajbljem, saltimbocca, njoki z žajbljem). Za te jedi mora biti svež. Nekoč sem v nekem gostišču v Ljubljani z velikimi pričakovanji naročila njoke z žajbljem. Veliko razočaranje. Na kuhane njoke so nasuli prgišče posušenega žajblja, tistega, ki je tako presušen, da je že trd. To ne gre. Na njoke z žajbljem pridite k meni, priporočam pa tudi tiste iz domačije Šajna.

Posušen žajbelj pa je pravi za prevretek za spiranje vnetij. Pomaga nam lahko tudi k odličnemu blažilcu kašlja. Običajno ga pripravim in spijem tik pred spanjem, da lahko mirno spim. Prva različica je takšna, da karameliziramo sladkor, zalijemo z mlekom, vanj denemo še nekaj listov posušenega žajblja, zavremo, odstavimo in pustimo pokrito še kakšne deset minut. Lističe odstranimo in z užitkom spijemo vedoč, da bomo dobro spali. Različico z medom pripravimo tako, da mleko s posušenimi žajbljevimi zavremo, odstavimo in pokrito pustimo še deset minut. Lističe odstranimo in vmešamo  med.

Orehi

Tudi orehi niso več to, kar so bili. Pravijo moški. V Istri imajo celo svojo vas. Orihi. Tudi tele sem dobila tam.

Strti orehi lahko kar hitro postanejo žarki. Zato jih shranjujem bodisi v hladilniku, bodisi v zamrzovalniku.

Marmelada iz kutin

Plodovi kutine imajo po obiranju še nekakšno žametasto oblogo, zato jih najprej operemo in zdrgnemo s krpo. Dobro jih je čimprej na nek način shraniti, ker običajno že po nekaj dneh, ko so z drevesa, proces gnitja hitro napreduje. Za shranjevanje jih lahko pripravimo na tri načine - s pečenjem celih sadežev. s pečenjem kosov v pečici ali pa s kuhanjem v oslajeni vodi.

Cele sadeže zložimo na peki papir in jih spečemo do mehkega. Takšni so odlični tudi kot priloga kakšnim mesnim jedem (naprimer pečenki) ali pa kot samostojna sadna sladica. Če jih želimo shraniti, iz lupine izdolbemo mehko sredico. Del s koščicami seveda pustimo vnemar. Sredico potem skupaj s sladkorjem še malo pokuhamo in to maso napolnimo v kozarce in jih trdno zapremo. Ta shranek hranimo v hladilniku.

Če želimo speči že narezane sadeže v pečici, jih olupimo, narežemo na krhlje in jih na peki papirju spečemo. Tudi tako pripravljena kutina, je dobra kot priloga mesnim jedem, ali pa kot sladica v kombinaciji še s čim.

Če želimo kutinovo marmelado, pa olupljene in izkoščičene sadeže kuhamo v oslajeni vodi, lahko tudi s krhlji jabolk. Ko so sadeži kuhani, jih precedimo in pretlačimo. Skupaj s sladkorjem in nekaj precejene vode sadje med stalnim mešanjem še enkrat zavremo. Nadevamo v kozarce. Ostanek precejene vode je osvežujoč in zdrav napitek. In tudi dober (če se poudarja samo, da je zdrav, običajno pomislimo, da ni dober).

Shranjene kutina lahko uporabimo za pite, štrudlje in druge sladke dobrote. Odlično gredo skupaj z jabolki, ki nekoliko omilijo močnejši okus kutin. Lahko pa kutine uporabimo tudi v jabolčnih sladicah, saj jim dajo odlično aromo.