Breskve

Breskev (lat. Prunus persuca, sl. Istra breska, hr. Istra briskva, praskva, proskva, hr. breskva, it. pesco, nem. Pfirsch, an. peach).

Že ime nam pove, da so to sadno drevo prinesli iz Perzije. Najprej v staro Grčijo, potem k Rimljanom, v 3. ali 4. stoletju pa je prišla v naše kraje. Včasih so breskev imenovali tudi perzijsko jabolko.

Recepti v »živakuha«:

v  moja krostata z breskvami

v  krostata z breskvami

v  štrudelj z vinogradniškimi breskvami

v  štrudelj po primorsko

v  breskve s sladkorjem

v  vaniljin puding z breskvami

Recepti v »živashranjuje«:

v  marmelada iz vinogradniških breskev

v  marmelada iz breskev

v  džem macedonia

Jajčevec

(Lat. Solaneum melangea, sl.Istra melancan, marancan, hr. istrabalancan, malancan, hr. plavi patlidžan, it. melanzana, ne. Aubergine, Eierfrucht, an. Eggplant)

Viri pravijo, da jajčevci najverjetne izhajajo iz Indije, kjer so jih poznali že pred 4000 leti. Pri starih Grkih in Rimljanih naj ne bi bili omenjeni. V Evropo, natančneje Andaluzijo naj bi jih prinesli Mavri.

Vitamini in hranilne snovi so pri jajčevcih v lupini, zato jih za kuho naj ne bi lupili.

Jajčevce lahko vlagamo, lahko pa jih tudi zamrznemo tako, da jih spečemo v pečici skupaj z lupino, notranjost izdolbemo in jo zamrznemo.

V sestrskem blogu lahko najdete recepte za jedi z melancani:

v  grška musaka

v  parmigiana

v parmigiana z mladim kozjim sirom

v  ratatouille

v  pasticcio

v pikantna pašta z melancanom

v  polpeti iz melancan

v  siciljanski svedrčki

v hišnapašta


https://odprtakuhinja.delo.si/kroznik/zato-jajcevcev-ne-lupimo/