Sardela

Sardela (lat. Sardina pilchardus, hr. srdela, nem. die Sardine, šp. sardina comun, fr. in an sardine) je prezrta morska dobrota. Nekateri jo štejejo za običajno hrano revnejših. Tudi na trgu drži nizko ceno. Pri sardeli je bistvena samo ena stvar. Da je sveža. In potem je odlična.

Kako ji lahko tudi doma podaljšamo rok trajanja? Najboljša možnost je, da jo spečemo na gradeli in takoj pojemo. Ostale, tudi odlične možnosti pa so, da jo mariniramo, ali pa pripravimo na šavor.

Rdeči poper

Po spletnih iskalnikih ga težko najdete pod tem imenom, laže ga najdete, če vtipkate poivre rose. V francosko govorečih deželah, ga namreč bolj često uporabljajo v kuhinji. Francozi ga poznajo še pod imeni Baie rose de Bourbon, Poivre de Bourbon, Poivre de la Réunion, Café de Chine, Encens, Faux poivre, Poivre brésilien, Poivre d'Amérique, Poivre marron, Poivre rosé, Poivre rouge, Poivrier d'Amérique. Angleži pod pink peppercorn ali pink berry. Raste na perujskem poprovcu ali lat. Schinus molle. Že večkrat sem ga okusila posutega po dobro pripravljenih zrezkih ali pa kot sestavino kakšne omake. Preden sem ga našla v neki gurmansko dobro založeni trgovini v Bruslju, sem ga dolgo iskala v domačih trgovinah. Našla sem ga le dodanega poprovim mešanicam, ne pa kot samostojno začimbo.

Pomembno je opozorilo, da ga pri kuhi uporabljamo previdno. Le kakšnih ducat zrn na krožnik. V večjih količinah lahko namreč učinkuje toksično. Zelo dobro se poda v pikantno ali pa gorčično omako.

Češnjeva marmelada

Ena izmed najljubših. V trgovini jo težko najdeš, pa tudi doma jo redko pripravimo. Češnje so v zadnjih časih precej dražje. Ne vem, ali zaradi kapitalizma ali pa zaradi Evropske unije. Letos pa nas je na domačem vrtu narava bogato obdarila. Naša češnja hrustavka, ki ima to smolo, da cveti kasneje, kot češnji na levem in desnem sosedovem vrtu, je običajno rodila precej slabše. Najbrž tudi zato, ker so čebele pridno letale med češnjami levo in desno, naša pa je cvetela sama. V najboljšem primeru smo lahko obrali kakšnih trideset češenj in z zavistjo pogledovali proti sosedovim, kjer so se veje šibile od rdečih sadežev. Letos pa je bilo drugače. Vremenski pogoji ob cvetenju so bili ugodnejši za našo. Sosedi so imeli malo, mi pa na naši mali češnji toliko, da jih v treh večerih nisem uspela pobrati.

češnje

sladkor

nekaj žlic limone

želirno sredstvo

Brez zamere, ker nisem napisale točne količine sestavin. Tudi sama namreč nikoli ne tehtam in merim sestavin za marmelado. Vedno dam po občutku. Manj sladkorja, kot je v običajnih marmeladah. Pa tudi manj želirnega sredstva. Če je sploh potrebno. Pri češnjah verjetno da. Tudi časa kuhanja vam ne bom priporočila. Ker ga tudi po občutku prilagodim konkretni marmeladi. Torej vam kaj dosti nisem pomagala. Ampak, lahko pa naredite marmelado, ki bo samo vaša.

Solata od sosede

Je najboljša, polnega okusa. Soseda, tu v Istri, jo prinese vsake toliko. Ali pa kar mene povabi na njeno njivo v vrtačo, da si jo naberem sama. Vsako leto poseje celo vrsto in ve, da je ne bodo porabili. Pravi, da mora vzdrževat kulturo. Prav zadnjikrat mi je povedala, da semena vzgaja že 44 let, od takrat, ko jih je dobila od neke kmetice v Žminju.

Če sem jo že dala v razdelek pod "shranjuje", pa naj še napišem, kako jo spravljam, da mi v hladilniku, skupaj s kukci in pajkci, preživi teden ali pa še malo dlje. Zavijem jo v časopisni papir in nato denem v polivinilasto vrečko. Če vam ni všeč kemija tiskarskih črk, pa jo lahko zavijete tudi v kuhinjsko krpo. A pazite, da je niste prali s kakšnimi agresivnimi pralnimi sredstvi in, da na koncu niste dodali mehčalca. Raje brezbarven kis za vlaganje. No, pa sem vam natresla že cel kup gospodinjskih nasvetov. Življenje je konec koncev pač navadna stvar.

Začimbe

Najbolje jih je imeti sveže. V lončkih na vrtu ali balkonu. Baziliko, peteršilj, koper in koriander kupim vsako leto na novo. Stare rastline origana, timijana, žajblja in lavande se obrastejo na novo. Pravzaprav odvisno od klime. V Ljubljani manj rastlinic prezimi. Denimo žajbelj se v kontinentalnem podnebju ne obdrži, v mediteranskem pa na stari rastlini že bujno poganja. Meta in melisa sta trdoživi. Vsako leto v zemlji pustita zametke poganjkov in se že spomladi bujno razrasteta. Jagodičevje je hvaležno, vsako leto lepo rodi. Rožmarin pa je itak zimzelen. Le v Ljubljani, kjer raste v lončku, ne v zemlji, se skoraj vsako zimo posuši.

K temu zapisu se bom še vrnila in dodala za vsako zel še kaj vsebine.