petek, 20. september 2013

Nežna marmelada iz vinogradniških breskev

Zakaj je nežna? Ker je brez kosmatih lupinic. In ker smo jih kuhali tenkočutno. Vinogradniške breskvice z belo sredico sem tokrat natančno olupila. Za razliko od marmelade iz običajnih breskev, kjer sem jo pustila, da je dala marmeladi rožnat nadih. Lahko bi jo tudi tu, a lupinice ne dodajo samo barvne nianse, ampak tudi malo značilnega grenkega okusa. Ki včasih paše, včasih pa si zaželimo bolj intrinzičnega okusa sočne sredice.
Breskvice sem tokrat dobila od sosede tam čez, ki ima na oni strani hiše drevo, ki obilno rodi. In pravi greh bi bil, če ne bi teh čudovitih neškropljenih sadežev ujeli v kozarce in jim podaljšali roka uporabe.


vinogradniške breskve
sladkor

Breskvice olupimo in izkoščičimo. Narežemo na koščke in kuhamo do želene gostote. Vse počnemo z nežno roko. Tudi polnimo kozarce.

ponedeljek, 2. september 2013

Kompot

Velikokrat pozabljena priloga, sladica ali pa, kot je izvorno mišljeno, način shranjevanja sadja za daljše obdobje. Kompot, ki izhaja iz tegale recepta, sicer nima daljšega roka trajanja, ker je pripravljen brez sladkorja. Je pa zdrav in prikladen tudi za tiste, ki jih obdaja bojazen pred dodanimi grami. Uporabite lahko vse, kar vam sede po okusu in kar imate pri roki. V tem kompotu so jabolka, slive in ringloji. Čudovit okus kompotu dodajo tudi breskve ali hruške. Vsak po svojem okusu.


različno sadje
klinčki
celi cimet
(sladkor po okusu)

V lonec denemo očiščeno sadje, klinčke in cimet, prelijemo z vodo, zavremo in kuhamo kakšnih petnajst minut do pol ure. Še vroče prelijemo v kozarce in zapremo.

četrtek, 22. avgust 2013

Breskova marmelada s kokosovim sladkorjem

Kadar si zaželimo malo bolj zdravo marmelado, jo lahko pričaramo s sladkorjem kokosove palme. Okus je nekoliko drugačen, morda malo spominja na karamelo.


Za en lonček
3 breskve
3 žlice sladkorja kokosove palme

Breskve olupimo in narežemo na majhne koščke. Skupaj s sladkorjem kuhamo petnajst minut do pol ure. Odvisno kakšno gostoto želimo imeti. Jo pa lahko na koncu še malo pretlačimo z vilicami, da je bolj gosta in mazava.

ponedeljek, 12. avgust 2013

Marelična marmelada

Za marelično marmelado je zelo pomembno, da dobimo domače, sladke, mehke, sočne marelice (lat. Prunus armeniaca, it. albiocco, nem. Aprikose, an. apricot, hrv. marelica, istrsko pa tudi albikoka, armulin). V naših velikih trgovinah v zadnjih letih najdemo večinoma takšne bolj trde in kisle. Te pa niso dobre niti sveže, kaj šele za marmelado. Jaz sem jih dobila na puljski tržnici. Ne popolne oblike in brez kakšnih pikic, a mehke in voljne. In marmelada, skuhana iz njih je bila kašasta, svilnata, gosta in čudovitega okusa.
Marelična je na sredini.


marelice
sladkor
lahko malo želirnega sredstva

Količine prilagodimo lastnemu okusu. Običajno dodam manj sladkorja, kot je zapisano v receptih. Od količine sladkorja in časa kuhanja pa je tudi odvisno, če se bomo odločili za dodajanje želirnega sredstva. Dodamo ga, če je čas kuhanja krajši in, če marmelado kuhamo z manj sladkorja. Sestavine ob občasnem mešanju kuhamo na počasnem ognju.

Slivova marmelada

Pojem slivove marmelade je zame tista, ki jo dela moja mama. Mislim, da je njena skrivnost, da doda malo ruma. Sliva (lat. Prunus domestica, it. susuino, nem. Pflaume, an. Plum, hrv. Šljiva, istrsko pa tudi čišpa, kreka, šužina). 
Slivova je četrta iz leve oz. tretja iz desne.


domače slive
sladkor
rum
želirno sredstvo

Slive izkoščičimo, očistimo morebitnih slabših delov in narežemo na polovičke ali čertinke. Skupaj s sladkorjem, rumom in želirnim sredstvom jih ob občasnem mešanju kuhamo na majhnem ognju do želene gostote (petnajst minut do pol ure). Če jo kuhamo z želirnim sredstvom, jo lahko kuhamo manj časa in z manj sladkorja.