Tudi tokrat bi morala kot vedno pisati sproti. Sproti, kot so mi tekle misli med pobiranjem oljk. V čarobni svetlobi sonca, ki proseva skozi listje oljk in mestoma zaslepi pogled, ki potem ne more ločiti med oljko in eliptičnim temno zelenim listom in to delo opravijo roke, ki rahlo drsijo po oljčni veji in strgajo oljke z njih. Vse občutke med tem opravilom bi laže opisovala sproti, medtem ko so se porajali in tok misli spreminjali v besede. Tu bi mi lahko pomagala tehnika.
Še en
občutek je bil močan. Občutek stika s tlemi, ko se v mehkem obuvalu premikam po
tleh v skrbi, da kakšne izmed oljk na pregrinjalu ne bi pohodila. Mehak občutek
stopanja in premikanja, kot v kakšnem filmu, ko se morajo glavni junaki s
subtilnim gibanjem prebiti preko kompozicije laserskih žarkov, da bi prišli do
diamanta ali kakšnega drugega pomembnega artikla.
Oljke
obiramo ob suhem vremenu, še isti dan jih je treba peljati v oljarno, da so
plodovi še dovolj sveži za stiskanje.
Za
obiranje oljk potrebujemo namensko pregrinjalo
kvadratne oblike, ki smo ga prerezali do polovice, da ga lahko pogrnemo
okoli drevesa. Potrebujemo tudi namenske zaboje. Potem še stopničke za obiranje
nekoliko višje ležečih plodov in po potrebi, če je oljka višja, še lestev.
Da bi
obrali vse sadeže je potrebno obirati iz vseh strani, vseh pogledov, od zunaj,
znotraj, spodaj, zgoraj, če smo dovolj gibki se povzpnemo tudi v notranji lijak
drevesa. In tudi to ni bilo dovolj – naslednji dan, ko sem hodila okoli drevesa
sem našla še za dva lončka včeraj neobranih oljk. Drugačna svetloba, drug kot
je bil potreben, da sem jih našla še nekaj.
Pri
obiranju oljk je pomembno, da stojimo na istem mestu in od tam, ne da bi
premikali stopala, poberemo čim več oljk. Potem pred vsakim korakom pogledamo v
tla in pazimo, da ne bi kakšnega izmed sadežev pohodili. Med tem opravilom se
nam nekako razvije občutek, da nogo umaknemo takoj, ko začutimo rahel dotik z
oljko.
Oljke
je najbolje vsake toliko časa s tem, da privzdignemo pregrinjalo spraviti na
kup. Potem na koncu pa jih z nežnimi zajemi prestavimo v zabojnik.
Zame
je to kar dolgotrajno opravilo. Za eno oljko dve do tri ure. Počasi. Obiranje
oljke je doživetje, ki ga je treba občutiti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar