Marmelada iz rdečih pomaranč

Najprej sem sicer imela v mislih povsem običajno pomarančno marmelado, a me je rdeča notranjost pomaranč presenetila. Nič hudega, pravzaprav še bolje. Tovrstne marmelade namreč še nisem nikjer okusila. Pa še zelo dobra je, posebej če imaš rad rdeče pomaranče. Za pomarančno marmelado potrebujemo tudi lupinice, ki pa morajo vsekakor izvirati iz bio pomaranč. Jaz sem se te marmelade namreč lotila, ko sem nekaj dni vestno, vsak dan lupino, ki mi je ostala od stiskanja pomaranče za sok, dajala na stran in jo že narezano na trakove namakala v vodi. Iz teh lupinic sem pripravila arancine, pa še tiste v čokoladi, nekaj pa sem jih po prvem kuhanju dela na stran za marmelado. Meso pomaranč pa sem vzela od navadnih, ki so se izkazale za rdeče.

Tule na sliki je na kamutovem kruhu z malce masla. Izjemno.

lupina dveh bio pomaranč

4 pomaranče

sladkor

lahko žlica želirnega sredstva

Bio pomarančo operemo, olupimo lupino in jo narežemo na tanke trakove. Denemo jih v posodo z vodo, to pa v hladilnik. Vodo menjamo dvakrat na dan, tri do pet dni. To počnemo iz razloga, da lupine izgubijo grenkobo. Lupine kuhamo v sladki vodi, da postanejo mehke. Precedimo jih, narežemo na manjše kose ter skupaj z mesom svežih pomaranč, sladkorjem in želirnim sredstvom skuhamo v marmelado. Celo Johnu je bila všeč.

Buča

Bučo (lat. Cucurbita) so izvorno gojili v Andih in v Srednji Ameriki. V Evropo so bile nekatere vrste buč prinesene po odkritju Amerike. Buče so zelo pomembne tudi zaradi njihove prehranske vrednosti. Vsebujejo več hranil, kot sta vitamina A in C, vlaknine, niacin, folno kislino in železo. Poleg tega so brez maščob in holesterola.

Buče, še posebej velike, je težko pojesti naenkrat, četudi imamo veliko družino. Nekaj časa sicer počakajo tudi v kakšni suhi kleti, a ko jo odpremo jo moramo nekako porabiti ali shraniti. Odlično se obnese pri zamrzovanju. Najbolj uporabno je, če jo zamrznemo naribano, na ta način je namreč uporabna za več namenov – štrudlje, juhe, omake za testenine ali pa lasagno. Lahko jo zamrznemo tudi narezano na kocke – tako jo lahko uporabimo za kremno bučno juho. Bučno juho je možno pripraviti na več načinov, ena izmed možnosti je, da jo začinimo s pomarančo. Lahko pa bučo tudi spečemo in jo shranimo v obliki pireja. Pire zamrznemo, če pa nimamo radi zamrzovanja, ga še malo pokuhamo in shranimo v kozarcu. Pire je nepogrešljiva sestavina za pripravo bučne pite ali bučnega biskvita, seveda pa ga lahko uporabimo tudi za juho ali kakšno drugo bučno delikateso.

Če semen ne hranimo za prihodnjo sezono, so prepražena odlična za grizljanje ob televizorju.

Kakijeva marmelada

Tale marmelada je vsestransko uporabna. Za na kruh, h pecivu, kot preliv za panakoto, za kakijevo krostato. S kakijevo marmelado imam še eno izkušnjo, pripravljala sem jo tudi iz posušenih sadežev.

kakiji

sladkor

po potrebi želirno sredstvo

Količin namenoma nisem zapisala, ker je razmerje med njimi odvisno od okusa, od želene gostote ali pa od želenega načina shranjevanja. Jaz običajno uporabim manj sladkorja in marmelado shranjujem v hladilniku. V Pucerjevi istrski kuharici je zapisano razmerje – 1 ½ kg zrelih kakijev in ½ kg sladkorja.

Olupljene in očiščene kakije pretlačimo in kuhamo skupaj s sladkorjem do želene gostote. Če želimo ohraniti več vitaminov in mineralov, kuhamo manj časa, verjetno pa bomo morali v tem primeru dodati malce želirnega sredstva.

Malinova marmelada

Saj ni kaj dosti filozofije. Vse marmelade pripravimo na podoben način. Sadje, sladkor, če je sadje z več vode, še malo želirnega sredstva. In to je vse. Doma jemo samo še domačo marmelado. Malinova je ena izmed meni ljubših. Tako zelo, da sem celo pripravljena kupiti zamrznjene in iz njih skuhati marmelado. Precej rajši, kot jo kupiti v trgovini izgotovljeno. Pa še nekaj, v te domače damo lahko manj sladkorja in jo potem uporabimo za marsikaj. Za Heiße Liebe (upam, da cenite tale scharfes s, sem ga kar dolgo iskala), za preliv kakšnemu narastku ali panakoti ali pa za huzarske krapke (za slednje potrebujemo bolj gosto).

maline

sladkor

lahko malo želirnega sredstva

Maline in sladkor kuhljamo nekaj časa. Nastane marmelada. Nadevamo jo v kozarce.

Suhi krhlji

Krhlji jabolk in hrušk. Bio. Najboljši so tisti od Jožeta, ki vsake toliko priromajo v našo kuhinjo. Pravi, da je treba uporabiti domače sorte jabolk in hrušk, ki so ekološko pridelana, torej brez fitofarmacevtskih posegov. Nabere jih na domačem vrtu in ena izmed možnosti priprave za shranjevanje je tudi sušenje. Suhe krhlje je najbolje spraviti v zaprte steklene kozarce, po spletnih virih sodeč, pa jih lahko tudi brez težav zamrznemo.

Najbolje je sadje sušiti v večnadstropnem električnem sušilniku. Sušimo jih 15 – 20 ur. Pri tem na nekaj ur zamenjamo nadstropja, pa tudi ta obračamo levo in desno, ker sušilniki sadja velikokrat ne sušijo enakomerno. Po 15 urah sušilnik ugasnemo, počakamo, da se krhlji ohladijo. Če so ohlajeni že trdi, so gotovi. Če ne nadaljujemo s sušenjem še kakšni dve uri.