Džem macedonia

Gre v bistvu za mešano marmelado. A ker ni bila skuhana z namenom biti marmelada, ampak shranek, v katerem je še vidna oblika in raznobarvnost različnih sadežev, naj bo kar džem. V bistvu zgleda bolj kot sadna solata (macedonia) in je korak vstran od kompota, ker je gostejša in slajša, sadje pa je manj kuhano.

breskve

marelice

hruške

fige

sladkor

želirno sredstvo

Sadje narežemo na koščke, ne premajhne in ne prevelike. Dodamo sladkorja po okusu, ni nujno veliko, ker ima poletno sadje že samo po sebi dovolj sladkorja. Ko zavre, kuhljamo kakšnih deset minut. Dodamo še malce želirnega sredstva in na majhnem ognju kuhamo še pet do deset minut. Še vrelo napolnimo v čiste kozarce in jih ohladimo na sobni temperaturi, nato pa shranek hranimo v hladilniku.

Orada

Orada ali zlatobrv (lat. Sparus aurata, hr. orada, komarča, fr. dorade, nem. Goldbrasse, šp. dorada, en. gilt-head bream, it. orata) je poleg brancina verjetno riba, ki jo največkrat jemo po restavracijah. Gotovo tudi zato, ker ju gojijo in sta zato kot porcijska riba največkrat na krožnikih gostiln.
Če smo že v delu bloga, ki med drugim opisuje tudi shranjevanje živil, še napišimo, da je belo ribo najbolje shraniti na način, da jo zamrznemo. Pri tem je pogoj, da je riba popolnoma sveža in, da jo zamrznemo neočiščeno. Odmrznemo pa jo tako, da jo denemo v slano vodo, Res se obnese.

Orada je odlična na žaru ali v pečici. Najboljša je brez kakšnih dodatkov, ker ima meso, ki je odlično samo po sebi. Ne potrebuje nobenih začimb, ki bi zakrile njen prvoten okus. Samo oljčno olje in pri peki na žaru vejico rožmarina, s katero jo mažemo.

V tem blogu smo jo pripravljali na žaru, v soli, pa tudi kot fileje, pečene v pečici.

Škamp

(lat. Nephrops norvegicus; hr. škamp; it. scampo; nem. Kayiergranat, Kaiserhummer, Schlankhummer; an. norway lobster; fr. la langoustine commune; šp. a cigala, langostino)

Škampe najpogosteje srečamo v buzari, v svetli »al pa u ta rdeč«, malo večje lahko spečemo na žaru, odlični so z domačimi širokimi rezanci, dobro pa je, če zaidejo v ribjo juho, rižoto, paello,  pa tudi pašto z morskimi sadeži.

Muškatna hobotnica

(lat. Ozoena moschata, Eledone moschata; sl.Istra Folpica; hr. Muzgavac; hr.Istra folp; it. moscardino rosso; nem. Moschuskrake; an. tuttler)

Muškatna je podobna navadni hobotnici, je manjša od nje, z raztegnjenimi lovkami meri največ 40 centimetrov. Lovke imajo le eno vrsto priseskov, membrana med lovkami pa je modrikasta. Meso je zelo okusno, ima močan vonj po mošusu. OK, za hobotnico je to v redu, za moške pa ne.

Lahko jo pripravljamo v solati, na žaru, odlična pa je tudi pod peko. V vseh primerih pa jo najprej skuhamo.

Ligenj ali kalamar

(lat. Loligo vulgaris, sl.Istra karamal, koromal, keremal; hr. lignja; it. calamaro comune; nem. Kalmar; an. european squid; fr. le calmar commun; šp. calamaro europeo)

Pravijo, da je njegovo meso najokusnejše izmed vseh glavonožcev. 

Najpogosteje jih cvremo, pripravljamo na žaru, lahko tudi polnjene, dodamo pašti z morskimi sadeži, brodetu, zelo okusni pa so tudi v golažu s krompirjem.