Bazilika (lat. Ocimum basilicum) je ena izmed rastlin, ki je pri nas v svoji sveži izdaji postala bolj popularna, šele v posocialističnih časih. Do takrat je bila v naši kuhinji razpoložljiva posušena različica. Vemo pa, da je sveža najboljša. In, da se takšna dodaja jedem šele ob koncu kuhanja, da odda čim več svoje čudovite arome. Značilen okus da genovskemu pestu, paradižnikovim jedem in pa mozzareli s paradižnikom (caprese). Teh jedi brez bazilike pravzaprav ni.
Svežo si lahko omislimo tudi v loncu na balkonu ali pa na vrtu. Ker pa zime ne preživi ne zunaj, ne znotraj ob kurjavi in brez prepotrebnega sonca, je najbolje ohraniti vsaj malo arome z vlaganjem v olivno olje. Tako vložena ohrani nekaj tiste svoje značilne arome. Še pozno spomladi je odlična za pripravo pesta.
Letos sem poskusila baziliko shraniti tudi na način, kot shranjujem svež peteršilj. Slednjega sesekljanega, bazilikine liste pa kar cele zamrznem v posodici in jih sproti jemljem ven.
Letos sem poskusila baziliko shraniti tudi na način, kot shranjujem svež peteršilj. Slednjega sesekljanega, bazilikine liste pa kar cele zamrznem v posodici in jih sproti jemljem ven.
Ni komentarjev:
Objavite komentar