torek, 17. november 2020

Sofritto

 

Sofritto je značilna osnova za italijanske jedi. Za bolonjsko omako, paradižnikovo omako, mineštro, stracotto…. Lahko ga naredimo sproti, prav priročno pa je, če ga pripravimo nekoliko več in shranimo. Ena možnost je v kozarcih, ki jih lahko nekaj tednov hranimo v hladilniku, druga možnost je, da pripravljen sofritto zamrznemo v manjših porcijah, primerno velikih, da nam bo služil kot osnova za jedi.




oljčno olje

2 rdeči čebuli

2 korenčka

2 stroka česna

2 stebli stebelne zelene

1 koromač

sol, poper

V primerno veliki posodi na oljčnem olju prepražimo nasekljane čebulo, korenje, česen, zeleno in koromač. Pokrijemo in na majhnem ognju kuhljamo pol ure.

sobota, 7. november 2020

Obiranje oljk

Oljka. 

Tudi tokrat bi morala kot vedno pisati sproti. Sproti, kot so mi tekle misli med pobiranjem oljk. V čarobni svetlobi sonca, ki proseva skozi listje oljk in mestoma zaslepi pogled, ki potem ne more ločiti med oljko in eliptičnim temno zelenim listom in to delo opravijo roke, ki rahlo drsijo po oljčni veji in strgajo oljke z njih. Vse občutke med tem opravilom bi laže opisovala sproti, medtem ko so se porajali in tok misli spreminjali v besede. Tu bi mi lahko pomagala tehnika.

 



Še en občutek je bil močan. Občutek stika s tlemi, ko se v mehkem obuvalu premikam po tleh v skrbi, da kakšne izmed oljk na pregrinjalu ne bi pohodila. Mehak občutek stopanja in premikanja, kot v kakšnem filmu, ko se morajo glavni junaki s subtilnim gibanjem prebiti preko kompozicije laserskih žarkov, da bi prišli do diamanta ali kakšnega drugega pomembnega artikla.

Oljke obiramo ob suhem vremenu, še isti dan jih je treba peljati v oljarno, da so plodovi še dovolj sveži za stiskanje.

Za obiranje oljk potrebujemo namensko pregrinjalo  kvadratne oblike, ki smo ga prerezali do polovice, da ga lahko pogrnemo okoli drevesa. Potrebujemo tudi namenske zaboje. Potem še stopničke za obiranje nekoliko višje ležečih plodov in po potrebi, če je oljka višja, še lestev.

Da bi obrali vse sadeže je potrebno obirati iz vseh strani, vseh pogledov, od zunaj, znotraj, spodaj, zgoraj, če smo dovolj gibki se povzpnemo tudi v notranji lijak drevesa. In tudi to ni bilo dovolj – naslednji dan, ko sem hodila okoli drevesa sem našla še za dva lončka včeraj neobranih oljk. Drugačna svetloba, drug kot je bil potreben, da sem jih našla še nekaj.

Pri obiranju oljk je pomembno, da stojimo na istem mestu in od tam, ne da bi premikali stopala, poberemo čim več oljk. Potem pred vsakim korakom pogledamo v tla in pazimo, da ne bi kakšnega izmed sadežev pohodili. Med tem opravilom se nam nekako razvije občutek, da nogo umaknemo takoj, ko začutimo rahel dotik z oljko.

Oljke je najbolje vsake toliko časa s tem, da privzdignemo pregrinjalo spraviti na kup. Potem na koncu pa jih z nežnimi zajemi prestavimo v zabojnik.

Zame je to kar dolgotrajno opravilo. Za eno oljko dve do tri ure. Počasi. Obiranje oljke je doživetje, ki ga je treba občutiti.