Grozdni sok in marmelada

V tem blogu že najdete zapis grozdna marmelada, takrat sem jo pripravljala z želirnim sredstvom. Tokrat sem imela nekoliko drugačen postopek, zato ga opišem posebej.

Spet smo imeli precej gajbic grozdja, obranega iz domače nešpricane brajde. Niti ne vem katere sorte je, je pa belo, izjemno okusno grozdje. Ravno prav sladko.

Najprej osmukamo jagode iz grozdov, izberemo samo lepe in nepoškodovane. Denemo jih v sokovnik in sočimo trikrat. Na koncu tropine še enkrat sočimo preko cedila. Tako bomo izželi iz tropin vso tekočino in zmleto sredico.

Prvi izdelek je svež grozdni sok, ki je čudovit za pitje, a popiti ga moramo v nekaj dneh. Shraniti ga moramo v hladilniku.

Za naslednja dva skozi cedilo precedimo tekočino. Bolj tekoč del v eni skledi zavremo za približno 10 minut in ga pretočimo v steklenice. Če bi želeli imeli bolj trajen izdelek, sok pripravimo z upoštevanjem vseh postopkov pasterizacije. Navodila najdemo v vsakem receptu za pripravo soka. Jaz soka ne redčim z vodo, niti mu ne dodajam sladkorja in drugih sestavin. Ohlajene steklenice s sokom hranim v hladilniku.

Gosti del, ki ostane na cedilu zavremo v drugi skledi, naj vre nekaj časa, toliko da izpari nekaj tekočine. Potem ga predevamo v kozarčke za marmelado. Tudi tu ne izvajam postopkov pasterizacije, niti ne dodajam sladkorja ali kakšnih drugih sestavin. Zato kozarčke hranim v hladilniku.

Marmelada iz suhih sliv in brusnic

 

Kdo bi si mislil, marmelada je odlična!

suhe slive

suhe brusnice

malo sladkorja

želirno sredstvo po potrebi

rum

Suhe slive in suhe brusnice operemo in jih prelijemo z vrelo vodo, toliko da so prekrite. Namakamo jih toliko časa, da se voda ohladi. Tekočino odlijemo in jo prihranimo. Slive in brusnice sesekljamo s paličnim mešalnikom, dodajamo prihranjeno tekočino, da je zmes ravno prav gosta. V hladno zmes dodamo malo sladkorja in želirnega sredstva in ruma in kuhljamo toliko časa, da je gostota marmelade primerna. Nalijemo v kozarčke in preden zapremo, čez polijemo še malo ruma.

Marmelada iz granatnih jabolk

 

Granatna jabolka niso najboljša materija za pripravo marmelade, zato je to fizično precej zahtevno in zamudno opravilo. Tako kot pri šipkovi, ali pa še bolj, ker šipek kljub vsemu ima nekaj več mesa, ki gosti marmelado. Pravzaprav pa gre pri obojem za šipek.

granatna jabolka

sladkor

želirno sredstvo

Semena granatnih jabolk najprej izsočimo v sokovnik. Sok denemo v posebno kozico, preostanek semen pa v drugo in ga prekrijemo z vodo (ravno toliko, da so prekrita) in kuhamo kakšnih petnajst minut. Tekočino s semeni preko cedila prepasiramo v prvo kozico, kjer je sok. Ohladimo. Dodamo sladkorja po okusu in ravno prav želirnega sredstva. Kuhamo toliko, da zavre in napolnimo v kozarce.

Pomarančna marmelada

Ena najboljših marmelad. Doma jo naredim bolj poredko, ker je treba imeti na zalogi tudi nekaj kandirane pomarančne lupinice (aracini), ali pa vsaj predpripravljene – nekaj dnevno namakanje v vodi, ki jo menjamo vsak dan. Pomarančno lupinico torej pripravimo vnaprej iz pomaranč, ki smojih porabli za stiskanje jutranjega džusa. Meso pomaranč pa mora biti iz sveže olupljene pomaranče.

Še tale hint: pomarančna marmelada je odlična na plum cake-ku, italijanskem kolačku iz jogurtovega testa (če se vam ga ne da peči, ga lahko najdete v italijanskih trgovinah z živili, mislim da je Mulino bianco).

bio pomaranče

predpripravljena pomarančna lupinica

sladkor

želirno sredstvo

Pomarančno lupnico narežemo na rezine in jih namočimo v vodi, v kozarcu, ki ga zapremo in hranimo v hladilniku. Vodo menjamo vsak dan najmanj tri dni, najbolje pa en teden. Pomarančno lupinico narežemo na majhne rezinice in jih skupaj z narezanimi pomarančnimi krhlji sladkorjem in želirnim sredstvom skuhamo v marmelado. Razmerje med sestavinami si določimo po občutku. Jaz na primer uporabim precej manj sladkorja, kot je običajno za marmelade.

Figova marmelada z limono

Tale figova marmelada je popoln zadetek. Limona sicer sladkim figam doda prefinjen okus. Idejo sem dobila pri tudi zelo uspeli kutinovi marmeladi, ki jo lahko najdete malo niže v tem blogu.

1 kg fig

1 bio limona

sladkor po želji

Limono dobro zdrgnemo pod vročo vodo in jo narežemo na majhne koščke. Skupaj s figami jih nasekljamo s paličnim mešalnikom ali v blenderju. Sesekljane sadeže denemo v lonec in jih (skupaj s sladkorjem) kuhamo na majhnem ognju petnajst minut do pol ure. Kuhano marmelado nadevamo v kozarce in jih hranimo v hladilniku, posebej če smo marmelad kuhali brez sladkorja in manj časa.

Marmelada iz kutin z limono

Marmelado iz kutin smo  že pripravljali v temle blogu. Takrat samo iz kutin in sladkorja. Tokrat pa sem jo skuhala z navdihom in namigom Sare Devetak, katere izdelke sem poskusila pri odličnem zajtrku v Lokandi Devetak na Vrhu Svetega Mihaela na Krasu. Pohvalila sem odlično marmelado iz kutin in zaupala mi je, da kot bazo uporabi celo zmiksano bio limono. Poskusila sem s to recepturo in res, marmelada je odlična. Pripravila sem dve različici, s sladkorjem in brez.

2 kg kutin

1 bio limona

sladkor po želji

Kutine olupimo, očistimo pečkovja in skuhamo v vodi. Vodo odcedimo in jo shranimo kot sok. Limono dobro zdrgnemo pod vročo vodo in jo narežemo na majhne koščke. Skupaj s kutinami jih nasekljamo s paličnim mešalnikom ali v blenderju. Sesekljane sadeže denemo v lonec in jih (skupaj s sladkorjem) kuhamo na majhnem ognju petnajst minut do pol ure. Če je zmes pregosta, lahko dodamo malenkost kutinove tekočine. Kuhano marmelado nadevamo v kozarce in jih hranimo v hladilniku, posebej če smo marmelad kuhali brez sladkorja in manj časa.

Višnjeva marmelada

Že enkrat sem pisala o džemu iz višenj, tokrat pa sadnemu namazu lahko rečem marmelada. Okus po višnjah mi je zelo ljub, običajno jih skuham kar v džem. Je pa džem s celimi sadeži in nekoliko bolj tekočo sadno sladko tekočino okoli njih nekoliko nerodni za mazanje po kruhu. Vedno se izmuzne kakšna jagoda ali pocedi sok po svežem prtičku na mizi, ki sem ga pravkar zamenjala. Zato sem se odločila, da tokrat poskusim z marmelado, pravzaprav sadnim spreadom. Uporabila sem zamrznjene višnje (v tem letnem času ni najti svežih), zato sem tudi postopek nekoliko prilagodila. Če bi uporabila sveže višnje, bi želirno sredstvo dodala takoj na začetku, tako pa sem ga bolj ob koncu. Pomemben je namreč hint, da želirnega sredstva ne dajemo na vroče sadje, ker se zgrudi, oziroma ostane v kuglicah in ne opravi svoje vloge.

Naj vas ne zmoti kozarček, ki je na sliki. Če ste že kaj brskali po marmeladah in džemih v tem blogu, ste ga najbrž že kje videl. Za domače marmelade pač recikliram kozarčke. Posebej tiste bolj poželjivih oblik.

500 g zamrznjenih višenj

5 žlic sladkorja

3 žličke želirnega sredstva za marmelade

Zamrznjene višnje skupaj s sladkorjem kuhamo na majhnem ognju, da zavrejo in potem še kakšnih dvajset minut. Sadeže zmiksamo z paličnim mešalnikom, vendar ne povsem v kremo – višnje naj ostanejo še v drobnih koščkih. Maso pristavimo spet nazaj na majehn ogenj in vanjo vmešamo želirno sredstvo, ki smo ga raztopili v nekaj žlicah hladne vode. Vse skupaj dobro premešamo in pustimo na majhnem ognju še pet minut. Napolnimo kozarce.

Confiture d'oignons

Čebulna marmelada je neizbežen dodatek k foie gras, k pašteti iz gosjih ali račjih jeter. In prav v ta namen sem jo pripravila ob priložnosti domačega proslavljanja, ko sem se to kombinacijo odločila za starter obilne večerje.

Če brskamo po spletu po receptih v originalu, najdemo razne sestavine. Stalnica je rdeča čebula. Sladkor je večinoma v prahu, nekateri dodajajo rdeče vino, nekateri celo portovec, našla pa sem tudi recept z belim vinom. V enih receptih je bil med, v drugih timijan, kot začimba. Večinoma jo delajo na maslu, nekateri na olivnem olju. Recepture so torej različne, jaz sem jo pripravljala s teranom, ki sem ga imela ravno pri roki.

Slika je pod vplivom terana malce zamegljena.

4 velike rdeče čebule

40 g masla

3 dcl terana

2 žlici balzamičnega kisa

2 žlici rdečega vinskega kisa

2 žlici rjavega sladkorja

½ žličke soli

sveže mlet črn poper

Na maslu približno 5 minut pražimo na lističe narezano čebulo, da postekleni in upade. Dodamo sol in pražimo še 10 minut na manjšem ognju. Pazimo, da ne porjavi. Dodamo sladkor in poper in čebulo pražimo še četrt ure. Dodamo vino in kis in v zaprti posodi dušimo vsaj eno uro. Če je ostalo še kaj tekočine, na koncu kuhamo v odprti posodi, da povre. Preložimo v kozarce.

Domač figov džem

V tem blogu smo figovo marmelado že obdelali. Bila je bolj klasična, tista gosta, rjava, bolj sladka. Ta pa je narejena iz pravkar utrganih domačih fig, z zelo malo sladkorja in manj časa kuhana. Zato je bolj zelena. Je pa za moj okus odlična, precej boljša od klasične, ki se zaradi specifičnega okusa in pretirane sladkosti običajno še dolgo časa  valja po hladilniku. Piko na i džemu, je dala prijateljica, ki je bila na obisku v Istri. Ko je bil džem že v kozarčkih, je v enega vtaknila nekaj sivkinih cvetov, v drugega nekaj rožmarinovih iglic in tretjega melisinih lističev. V vsak kozarček je po vrhu polila še žličko ali dve ruma.

fige

sladkor

cvetovi sivke/rožmarin/lističi melise

malo ruma

Fige narežemo na kockice in jih skupaj s sladkorjem ob stalnem mešanju kuhljamo nekaj časa, a ne več kot pol ure. Džem nadevamo v kozarčke, vanj vtaknemo sivko, rožmarin ali lističe melise ter po vrhu polijemo žličko ali dve ruma. Kozarce zapremo, ohladimo in jih hranimo v hladilniku (ker je manj sladkorja in, ker džema nismo kuhali prav dolgo).

Hruškovo pomarančni džem

Hruška je na prvem mesto v poimenovanju tega sadnega namaza, ker njen okus dejansko prevlada. Džem je nastal bolj po naključju, ker mi je zmanjkalo marmelade za zajtrk, doma pa sem imela zreli hruški in pomarančo. Pa še nekaj arancinov, ki pa jih lahko iz recepture tudi izpustite.

Za en lonček

2 hruški

1 pomaranča

nekaj arancinov iz bio pomaranče

2 žlici sladkorja

po potrebi žlička želirnega sredstva

Hruški olupimo, odstranimo del s peškami in jih narežemo na kockice. Pomarančo olupimo, izdvojimo meso iz notranjih olupkov in ga narežemo na koščke. Sadje na majhnem ognju kuhljamo skupaj s sladkorjem. Sadje pretlačimo z vilicami. Na koncu dodamo še nasekljane arancine in želirno sredstvo, kuhamo še 5 minut in džem predevamo v kozarček.

Nežna hruškova marmelada

Marmelad praktično ne kupujem več. razen še kakšno marelično za sacher torto ali pa kje na počitnicah, ko nimam priložnosti skuhati svoje. Tako sem, če se ne motim, zadnjo kupila na smučanju v sosednji državi, mislim, da je bila malinova ohne Kernen. Za malinovo mi je prav škoda, da jo delajo brez semen, saj so semena prav del tistega pravega občutka ob uživanju te marmelade.

Tale hruškova je pravzaprav bolj neke vrste spread, ali pa džem, ker se hruške ne razpustijo povsem. Ob kuhanju te, sem dodala še malo belega vina, podal pa se bi tudi šampanjec ali konjak. Je pa čisto zadosti, če skuhamo samo hruške. Same po sebi imajo čudovit okus. Je odlična, nežna marmelada. Priporočam.

mehkejše hruške

sladkor

želirno sredstvo

Hruške olupimo in očistimo semen. Narežemo jih na kockice, denemo v kozico, posujemo s sladkorjem in kuhljamo na majhnem ognju, dokler hruške niso kuhane. Dodamo malo želirnega sredstva in kuhamo še kakšnih pet minut. Sadje pretlačimo z vilicami in nadevamo v kozarce.

Džem iz fragole

Tako ji rečejo v Istri, pri nas pa Izabela. Vrsta grozdja, ki raste na brajdah ob hišah.

Prijazna soseda je spet prinesla gajbico grozdja, nekaj smo ga pozobali, nekaj pa sem se ga odločila skuhati v džem. Ne torej neke vrste marmelade oz. želeja iz grozdnega soka, ki sem ga v tem blogu že pripravljala, ampak džema, skuhanega iz jagod. Najzamudnejši je bil prvi del priprave – rezanje sadežev na polovico in izkoščičevanje. Za to si morate vzeti čas. Boste pa nagrajeni z izjemnim džemom. Med mojimi v blogu sta si dva prislužila to priznanje. Tale iz fragole in mandarinin. Prav posebno veselje so jutranje misli na zajtrk z dobrim kruhom ali rogljičkom, maslom in domačo marmelado. Lep začetek dneva.

grozdje vrste Izabela

želin

Grozdne jagode osmukamo in operemo. Vsako jagodo prerežemo in iz nje odstranimo koščice. Kuhamo, dokler se lupinice ne zmehčajo, zadnje tri minute pa vmešamo še primerno količino želina. Nobenega sladkorja, ker je grozdje že samo po sebi dovolj sladko. Vreli džem nalijemo v kozarce in jih dobro zapremo.

Chutney iz zelenega paradižnika

Prijazna soseda mi je prinesla celo gajbico zelenih paradižnikov, tistih, ki ne bi imeli priložnosti, da dozorijo v tem rastnem obdobju. Za nekaj dni sem jih poskusila še zoreti in mehčati na soncu, a se ni obneslo. Začeli so rjaveti. Kljub temu sem jih večino rešila in skuhala okusen čatni, ki se odlično poda k pašteti, divjačini in nasploh mesu. Skuhala sem ga po receptu izpred dvajsetih let, ki mi ga je posodila soseda (Domače dobrote iz kozarca, priloga Naše žene, 9/96), le da paradižnika nisem marinirala preko noči, ampak vse sestavine skuhala v marmelado, kot običajno.

1 kg zelenega paradižnika

1 neškropljena limona

3 dag sveže ingverjeve korenike

1 kg sladkorja

1 vrečka želicina

Paradižnik operemo in odcedimo. Izrežemo nastavke za pecelj. Paradižnik narežemo na prav majhne kocke. Limono operemo v topli vodi, do suhega obrišemo in zelo tanko olupimo. Lupino narežemo na ozke rezance. Ingverjevo korenino olupimo in naribamo. V skledo nasujemo sladkor in ga dobro zmešamo z želicinom. Dodamo paradižnik, limonino lupino in ingver ter dobro zmešamo. Skledo pokrijemo in pustimo čez noč. Naslednji dan mešanici prilijemo 5 žlic limoninega soka, vse supaj pretresemo v kozico in med mešanjem zavremo. Masa naj 4 minute močno vre. Vročo marmelad takoj zdevamo v pripravljene kozarčke in neprodušno zapremo. Kozarčke ohladimo in spravimo a hladnem. Tako lahko zelo dobro porabimo paradižnik, ki mu ni uspelo dozoreti.

Džem macedonia

Gre v bistvu za mešano marmelado. A ker ni bila skuhana z namenom biti marmelada, ampak shranek, v katerem je še vidna oblika in raznobarvnost različnih sadežev, naj bo kar džem. V bistvu zgleda bolj kot sadna solata (macedonia) in je korak vstran od kompota, ker je gostejša in slajša, sadje pa je manj kuhano.

breskve

marelice

hruške

fige

sladkor

želirno sredstvo

Sadje narežemo na koščke, ne premajhne in ne prevelike. Dodamo sladkorja po okusu, ni nujno veliko, ker ima poletno sadje že samo po sebi dovolj sladkorja. Ko zavre, kuhljamo kakšnih deset minut. Dodamo še malce želirnega sredstva in na majhnem ognju kuhamo še pet do deset minut. Še vrelo napolnimo v čiste kozarce in jih ohladimo na sobni temperaturi, nato pa shranek hranimo v hladilniku.

Grozdna marmelada

V času trgatve, ko imamo obilico domačega grozdja, ki ga vsega niti ne utegnemo pozobati, si ga lahko privoščimo še v kakšni drugi obliki. Poskusila sem z marmelado, morda bi temu lahko rekli tudi žele, a uporabljam ga za zajtrk kot namaz na kruh (in maslo). Izjemen okus, sladek in nekoliko kiselkast. Samo naravni okusi.

Seveda ni uporabna za samo za zajtrk. Tudi za kolače ali pa kot žele. S smetano.

Grozdni sok doma pripravimo kar v sokovniku. Svežega. Naj vas opozorim, da iz veliko grozdja ne dobite prav veliko, sem pa tropine v sokovnik vrnila še dvakrat. Te industrijske priprave namreč ne izsočijo vsega v prvem krogu. Ako pa smo bili na kakšni trgatvi, si domov prinesemo sok iz preše.

grozdni sok

želirno sredstvo

Grozdje je običajno dovolj sladko, zato ne rabimo dodatnega sladkorja. Sok zavremo, vanj dodamo primerno količino želirnega sredstva, kuhamo po navodilu iz embalaže. Običajno pet minut. Napolnimo v kozarčke in čudovita marmelada iz grozdja nas čaka.

Marmelada iz rabarbare

Vedno se sprašujem, če naj napišem raje džem. Te moje marmelade se namreč ne kuhajo tako dolgo, da bi sadje razpadlo. Zato so, če pogledamo v SSKJ, bolj džem. Marmelada je namreč po tem slovarju razkuhano zgoščeno sadje, džem pa so v sladkorni raztopini kuhani koščki sadja. V angleščini najdemo v običajnih gospodinjskih slovarjih za oba pojma en prevod jam, medtem ko v obratni smeri piše, da je lahko to džem ali marmelada. V angleški različici wikipedije nas raziskovanje napelje tudi na shranke (fruit preserves), kar je skupen pojem za vse oblike kuhanega sadja. Če pa preklopimo na kakšen drug jezik, pa spet pridemo do confiture, die Konfitüre, v „Simple English“ pa je tudi jam. V nemščini pa imajo tudi die Marmelade, ki te v slovarju pripelje do marmelade, Konfitüre pa do džema.

Po vsem tem je marmelada iz rabarbare pravzaprav džem, ker se vlakna rabarbare ne razkuhajo in v skuhanem shranku vedno ostanejo v obliki koščkov. Poleg tega jo moramo pripraviti nekoliko drugače od ostalih marmelad. Velika večina vrst sadja namreč vsebuje dovoljšno količino vode, rabarbara pa ne, zato jo moramo dodati. In zaradi dodatka vode tudi malce želirnega sredstva.

rabarbara

sladkor

malo vode

malo želirnega sredstva

Rabarbaro olupimo in jo narežemo na krajše koščke. V kozici jo prelijemo z malce vode, dodamo sladkor po okusu in želirno sredstvo po občutku. Kuhljamo, dokler ne dobimo džema želene gostote.

Džem iz mandarin

Pa ne iz katerihkoli. Iz tistih, ki so zrasle na vrtu v kontinentalnem podnebju. Pozimi so sicer najhujši mraz odvegetirale znotraj. A le najhujšega, ker je v notranjih prostorih premalo vlage in se kljub rednemu zalivanju in pršenju citrusom kaj hitro začnejo sušiti listi. Te mandarinice so čudovite. Dehteče, ko jih utrgaš in dišeče, ko jih kuhaš. Malo bolj kisle, ko jih ješ, a nič hudega. Gotovo pa boljše od vseh tistih, ki jih je moč dobiti na policah trgovin. Razen hrvaških iz doline Neretve. Te so seveda tudi dobre.

Marmelada iz domačih mandarin je vsako leto prava poslastica. Ni je boljše. A žal je ni več kot za dva majhna lončka. Količina je pač primerna letini na moji mandarini.

bio mandarine

sladkor

želirno sredstvo

Mandarine kljub temu, da so bio, dobro zdrgnemo z vročo vodo. Olupke narežemo na tanke trakove in jih trikrat prevremo tako, da vsakič zamenjamo vodo. Meso mandarin narežemo na manjše koščke (vsak reženj narežemo na tri dele) in jih skupaj s sladkorjem in želirnim sredstvom kuhljamo kakšne pol ure. Če je zadeva pregosta lahko dodamo še sok mandarine ali dveh. Zadnjih deset minut kuhanja dodamo še odcejene lupinice. Vse skupaj napolnimo v kozarce in jih dobro zapremo. Naslednje jutro lahko že uživamo ob odličnem džemu.

Marmelada iz rdečih pomaranč

Najprej sem sicer imela v mislih povsem običajno pomarančno marmelado, a me je rdeča notranjost pomaranč presenetila. Nič hudega, pravzaprav še bolje. Tovrstne marmelade namreč še nisem nikjer okusila. Pa še zelo dobra je, posebej če imaš rad rdeče pomaranče. Za pomarančno marmelado potrebujemo tudi lupinice, ki pa morajo vsekakor izvirati iz bio pomaranč. Jaz sem se te marmelade namreč lotila, ko sem nekaj dni vestno, vsak dan lupino, ki mi je ostala od stiskanja pomaranče za sok, dajala na stran in jo že narezano na trakove namakala v vodi. Iz teh lupinic sem pripravila arancine, pa še tiste v čokoladi, nekaj pa sem jih po prvem kuhanju dela na stran za marmelado. Meso pomaranč pa sem vzela od navadnih, ki so se izkazale za rdeče.

Tule na sliki je na kamutovem kruhu z malce masla. Izjemno.

lupina dveh bio pomaranč

4 pomaranče

sladkor

lahko žlica želirnega sredstva

Bio pomarančo operemo, olupimo lupino in jo narežemo na tanke trakove. Denemo jih v posodo z vodo, to pa v hladilnik. Vodo menjamo dvakrat na dan, tri do pet dni. To počnemo iz razloga, da lupine izgubijo grenkobo. Lupine kuhamo v sladki vodi, da postanejo mehke. Precedimo jih, narežemo na manjše kose ter skupaj z mesom svežih pomaranč, sladkorjem in želirnim sredstvom skuhamo v marmelado. Celo Johnu je bila všeč.

Kakijeva marmelada

Tale marmelada je vsestransko uporabna. Za na kruh, h pecivu, kot preliv za panakoto, za kakijevo krostato. S kakijevo marmelado imam še eno izkušnjo, pripravljala sem jo tudi iz posušenih sadežev.

kakiji

sladkor

po potrebi želirno sredstvo

Količin namenoma nisem zapisala, ker je razmerje med njimi odvisno od okusa, od želene gostote ali pa od želenega načina shranjevanja. Jaz običajno uporabim manj sladkorja in marmelado shranjujem v hladilniku. V Pucerjevi istrski kuharici je zapisano razmerje – 1 ½ kg zrelih kakijev in ½ kg sladkorja.

Olupljene in očiščene kakije pretlačimo in kuhamo skupaj s sladkorjem do želene gostote. Če želimo ohraniti več vitaminov in mineralov, kuhamo manj časa, verjetno pa bomo morali v tem primeru dodati malce želirnega sredstva.

Malinova marmelada

Saj ni kaj dosti filozofije. Vse marmelade pripravimo na podoben način. Sadje, sladkor, če je sadje z več vode, še malo želirnega sredstva. In to je vse. Doma jemo samo še domačo marmelado. Malinova je ena izmed meni ljubših. Tako zelo, da sem celo pripravljena kupiti zamrznjene in iz njih skuhati marmelado. Precej rajši, kot jo kupiti v trgovini izgotovljeno. Pa še nekaj, v te domače damo lahko manj sladkorja in jo potem uporabimo za marsikaj. Za Heiße Liebe (upam, da cenite tale scharfes s, sem ga kar dolgo iskala), za preliv kakšnemu narastku ali panakoti ali pa za huzarske krapke (za slednje potrebujemo bolj gosto).

maline

sladkor

lahko malo želirnega sredstva

Maline in sladkor kuhljamo nekaj časa. Nastane marmelada. Nadevamo jo v kozarce.