Sivka

Lavandula. Moj grm v Istri. Letos sem posadila še enega.

Cvetove sem že uporabila za sivkin liker, pa tudi v testo za biskvit sem jih že vmešala. Pravijo edino, da moramo biti previdni, da niso vse podvrste sivke primerne za uporabo v kuhinji.

Sivka je rod majhnih divjih ali gojenih polgrmastih rastlin, ki jih vzgajajo kot zališče in v okrasne namene. Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Najbogatejše s sivkinim oljem je cvetje, tik preden se odpre. Sivka deluje proti krčem, je rahlo dražljiva in poživljajoča. Uporabimo jo proti napenjanju, migreni, omotici.

Sivko uporabljamo tudi za okrasne namene, posušene v zavezanih snopičih – pravijo, da položeni na okensko polico odganjajo škorpijone. Sicer pa jih v vrečke zapakirane uporabljamo tudi v garderobnih omarah za odganjanje moljev.

Peteršilj

Lat. Petroselinum crispum, an. parsley, nem. die Petersilie, šp. el perejil, it. il prezzemolo, hr. peršin.

Peteršilj v oljčnem olju

Peteršlju lahko svežino ohranimo še nekaj časa tako, da ga kot šopek denemo v kozarec z vodo. V hladilniku se najbolj ohrani v plastični posodi, lahko tudi ovit v kuhinjsko papirno brisačko.

Za daljše skranjevanje ga nekateri sušijo, a tako izgubi svoj značilen okus. Precej bolje ga je shraniti v kozarčku s plastmi soli ali pa ga preliti z oljčnim oljem. Obnese se tudi nasekljan in zamrznjen.

Sivka

Cvetove posušimo in jih shranimo za čaj ali kakšno drugo kuharsko dogodivščino. Na primer liker ali pa kakšen kolač. Vse to me še čaka.

Lat. Lavandula sp., hr. lavanda, it. Lavanda, nem. Lavendel, an. Lavender, šp. Lavanda, fr. Lavande.

Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Najbogatejše s sivkinim oljem je cvetje, tik preden se odpre. Zdravilne snovi in učinkovine so eterično olje, smola, čreslovine, grenčina in druge. Sivka deluje proti krčem, je rahlo dražljiva in poživljajoča. Uporabljamo jo pri napenjanju, migreni, omotici. Sivka na počutje deluje pomirjajoče in dobrodejno. Sivkino olje močno mrtviči klice, zato ga uporabljamo pri prebavnih motnjah. Pri uporabi eteričnega olja je treba upoštevati njegovo močno delovanje in možne alergijske reakcije. Uporaba sivke se odsvetuje nosečnicam in doječim mamicam (wikipedija).

 Posušene sivkine cvetove uporabljamo pri preganjanju moljev, gospodinja Russla Crowa v Provansi, pa je z njo odganjala škorpijone.

Zelišča

Posušena zelišča dobim iz več strani. Od mame, ki jih nabira v bolj planinskih predelih, od prijateljic, kakšnega pa naberem tudi sama. Največkrat v Istri, kjer imajo še bolj eteričen okus. Raba zeli je različna – za različne namene, pomembno je kateri del uporabljamo za kaj, še najpomembnejše pa so količine. Pri prenekaterih je majhen odmerek lahko zdravilen, prevelik pa škodljiv ali celo strupen.

K posameznim zeliščem se vrnem še v posebnih blogih, kjer bom poskušala vsakega izmed njih slikati v še zelenem in cvetočem stanju. Nekatera izmed njih lahko najdete tudi med začimbami v lončkih na vrtu, ki sem jih opisala v enem izmed predhodnih blogov.

Peteršilj, Roža in Šipek, Meta, Melisa, Ognjič, Rman, Rožmarin, Rutica, Žajbelj, Šentjanževka.

Kamilice

Poleti cvetijo kamilice in takrat je pravi čas za nabiranj cvetove. Kdo ne pozna kamiličnega čaja za zdravljenje trebušnih tegob. 

Prava kamilica (lat. Matricaria recutita ali Matricaria chamomilla) raste po vsej Evropi, zmernih območjih Azije, pa tudi v zmernih predelih Severne Amerike in Avstralije.  Kot zdravilno rastlino jo pogosto uporabljamo za pomiritev prebavil ter za lajšanje nespečnosti. Prav tako blaži zaprtje. Pripravlja se kot zeliščni čaj, in sicer v količini dveh čajnih žličk posušenih cvetov za skodelico čaja). Uporablja se tudi za grgranje pri vnetju ustne sluznice (vir: wikipedija). Poparek iz kamilic uporabljamo tudi za čiščenje vek pri vnetjih oči.

Melisa

Navadna melisa (lat. Melissa officinalis L., hrv. matičnjak, nem. Melisse, šp. el toronjil, joha de limon, ang. lemon balm, it. melissa, fr. Melisse officinale) je zdravilna rastlina in začimba, ki uspeva v Sredozemlju, predvsem pa v vinorodnem podnebju. Ime je grškega izvora, kjer melissa pomeni čebela. Zaradi bogatih cvetov se čebele namreč rade pasejo na njih. Druga ljudska imena za to rastlino so aselnica, čebeloperka, črnica, maternjak, matičnik, medeni list, medenka, medovka, oselnica, rojevnica, srčno zelje, citronska melisa, limonasta meta. Raste na suhih tleh na sončni legi na posekah in ob zidovih, kjer je zavarovana pred vetrom. Tako nam raste tudi v Istri. Pravzaprav bi lahko rekli, da se razrašča, ker imamo kvečjemu problem, da si išče nova in nova rastišča. Tudi v vrtni trati, kjer ji nismo namenili mesta.

Najraje jo uporabljam kar svežo. Za čaj. Kot v bližnjevzhodni kuhinji uporabljajo meto. Vodo zavremo in vanjo denemo sveža stebelca z lističi, pustimo nekaj minut in že je tu osvežujoč čaj posebne arome. Lahko mu dodamo tudi nekaj mete. Izjemno dober za vroče poletne dni je tudi ohlajen. Pravijo, da je metin čaj dober za lepe sanje. Morda je v tem celo nekoliko resnice. Spominjam se, da sem po večernem uživanju tega čaja vedno bogato sanjala.

Sicer metine lističe lahko tudi posušimo in jih shranimo za zimo.

Žajbelj

Žajbelj (lat. Salvia officinalis, slov.tudi čistec, kadulja, hrv. kadulja, istrsko kuš, žalfija, it. salvia, nem. Salbei, ang. sage) je zelo cenjeno zdravilno zelišče, ki bojda podaljšuje življenje. Ime izvira iz latinske besede "salvare", ki pomeni ozdraveti, zdraviti. Deluje protibakterijsko in blaži vnetja. Z njim lajšamo prebavne motnje in želodčne težave. Blaži vnetje grla, zdravi dlesni in miri kašelj.

Glede na izkušnje, ki jih imam z žajbljem, ga je treba uporabljati z mero in v ustrezni obliki. 

Svež žajbelj je odličen za pripravo jedi (krompir iz ponve z žajbljem, saltimbocca, njoki z žajbljem). Za te jedi mora biti svež. Nekoč sem v nekem gostišču v Ljubljani z velikimi pričakovanji naročila njoke z žajbljem. Veliko razočaranje. Na kuhane njoke so nasuli prgišče posušenega žajblja, tistega, ki je tako presušen, da je že trd. To ne gre. Na njoke z žajbljem pridite k meni, priporočam pa tudi tiste iz domačije Šajna.

Posušen žajbelj pa je pravi za prevretek za spiranje vnetij. Pomaga nam lahko tudi k odličnemu blažilcu kašlja. Običajno ga pripravim in spijem tik pred spanjem, da lahko mirno spim. Prva različica je takšna, da karameliziramo sladkor, zalijemo z mlekom, vanj denemo še nekaj listov posušenega žajblja, zavremo, odstavimo in pustimo pokrito še kakšne deset minut. Lističe odstranimo in z užitkom spijemo vedoč, da bomo dobro spali. Različico z medom pripravimo tako, da mleko s posušenimi žajbljevimi zavremo, odstavimo in pokrito pustimo še deset minut. Lističe odstranimo in vmešamo  med.