Prikaz objav z oznako likerji. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako likerji. Pokaži vse objave

sreda, 28. oktober 2015

Grozdne jagode v žganju

To je v bistvu šele poskus. Sadje v lupinicah, namočeno v žganju, se mi je vedno zelo obneslo. Zato sem poskusila še z vlaganjem grozdnih jabolk, skupaj s pecljem, v žganje. O rezultatu vam poročam čez nekaj tednov.


grozne jagode
sladkor
žganje

Grozdne jagode očistimo z grozdov tako, da jih porežemo s škarjami pol do centimeter od sadeža. Denemo jih v kozarec, posujemo s sladkorjem in zalijemo z žganjem. Kozarec naj zori na soncu 2 tedna. Potem pa poskusimo, kaj bo nastalo.

sobota, 11. april 2015

Špargljeva grapa

Najprej, tu ne gre za žganje iz špargljev, kot bi lahko kdo pomislil, ampak za šparglje namočene v domačem žganju. Namočimo tiste trde olesenele dele divjih špargljev, ki jih ne moremo uprabiti pri kuhi. No, uporabimo jih lahko za kuho zdravilne tekočine, ki jo potem uporabimo za jušno osnovo. Zdravilne pravim zato, ker šparglji delujejo očiščevalno na telo. Tako lahko sklepamo, da so tudi učinkovine, ki se izlužijo iz špargljev v šnops zdravilne.


oleseneli deli divjih špargljev
domače žganje

Olesenele dele divjih špargljev nadevamo v stekleno posodo in jih zalijemo z žganjem. Počakajmo nekaj tednov. Šparglje pustimo v žganju, dokler steklenice ne izpraznimo.

sobota, 30. avgust 2014

Sivkin liker

Lavandin. Da ne bi posušenih sivkinih cvetov uporabljali samo za dodatek k čaju (pomirja), jih imeli med perilom (odganjajo molje), na okenski polici (odganjajo škorpijone, tako pravi gospodinja Russla Crowa) ali pa dehteče za okras v vazi – jih poskusimo dajti v šnops. Nekje sem našla recept, ga naredila, poskusila ga pa še ne, ker še zori. Seveda se bom takoj ob slovesni priložnosti, ko bo lavandin liker nared, vrnila k temu blogu in vas obvestila o rezultatu.
Sivkin je na sredini, desno je melisin, levo pa lanski žajbljev, ki je že skoraj pošel.



½ l šnopsa
2 dl vode
30 dkg sladkorja

Za en teden namočimo sivkine cvetove v šnops. Šnops precedimo, sivkine cvetove zavržemo. Po tem dodamo ohlajen sirup, ki smo ga skuhali iz vode in sladkorja. Nalijemo v steklenico in pustimo, da zori še tri tedne. Dlje zori, boljši je. Seveda pa ga po kakšnem tednu lahko že poskusimo. Lavanda pomirja in uspava.

Melisin liker

Eksperimentiranje z likerji se nadaljuje. V blogu lahko najdete žajbljevega, ringlojevega, jostinega, pa tudi z orehovčkom smo že poskusili. Vsi so bili zelo dobri in so kaj hitro pošli.
Pred hišo vneto poganja melisa. Bolj jo jemljem ven, bolj raste. Takšna pač je trdo in radoživa. Tu in tam skuham kakšen čaj, jo naberem za šopek na mizi, da opojno diši, sušim, svežo denem skupaj z limono v kozarec vode, tokrat pa sem se lotila še likerja. Po prvi fazi, ko je listje namočeno v šnops, je strupeno zelene barve. Kot metin. Trenutno pa zori skupaj s sladkornim sirupom, zato vam rezultat izdam čez kakšen teden ali dva, ko ga bo že moč poskusiti.
Melisin liker na sliki desno, od sivkinega se loči po strupeno zeleni barvi.



½ l šnopsa
nekaj vejic sveže melise
2 dl vode
30 dkg sladkorja

Za en teden namočimo vejice melise v šnops. Šnops precedimo, vejice melise zavržemo. Po tem dodamo ohlajen sirup, ki smo ga skuhali iz vode in sladkorja. Nalijemo v steklenico in pustimo, da zori še tri tedne. Dlje zori, boljši je. Seveda pa ga po kakšnem tednu lahko že poskusimo. Če smo preživeli, je v redu.
Melisa nam sicer privabi lepe sanje. Ker pa gre tu za liker, moramo upoštevati, da lepih sanj ne bo, če bomo spili preveč alkohola.

sreda, 7. avgust 2013

Orehovček

Brez orehovčka na morju ne gre. Običajno smo za pomiritev želodcev uporabljali tistega Maraskinega, vsako leto pa pripravimo tudi kakšen liter svojega. Iz domačih orehov izpod Krvavca. Ti so še bolj močnega okusa, ker teže in dlje rastejo. Tale domač orehovček je seveda še boljši.


10 zelenih orehov
1 bio pomaranča
nekaj klinčkov
1 celi cimet
30 g sladkorja
¾ litra žganja

Orehe narežemo na kolobarčke in jih nadevamo v kozarec. Dodamo sok ene pomaranče in njeno lupinico, klinčke, cimet in sladkor. Zalijemo z žganjem in postavimo na sonce za dva meseca. Vsebino precedimo, nalijemo v steklenico in pustimo, da se v temnem prostoru stara še nekaj tednov (to nam običajno ne uspe). Starejši je, boljši je.

nedelja, 4. avgust 2013

Ringlojev liker

Vse tele likerjeve zadeve so moje letošnje eksperimentiranje z žganjem. Prav tega recepta sicer nisem našla v nobenem viru, sem si pa ga analogno prilagodila glede na druge podobne sadeže. O rezultatih bom seveda poročala v taistem blogu čez nekaj tednov. 
(Op. čez nekaj tednov: odličen je! Zanimiva je tudi močna barva tekočine. Alkohol in sladkor sta iz sadežev potegnila barvilo)


čvrsti ringloji
sladkor
klinčki
žganje

V kozarec za vlaganje naložimo ringloje, lahko pa dodamo tudi nekaj koščic teh sadežev, ki smo jih uporabili v druge namene. Po plasteh prekrivamo s sladkorjem in na koncu zalijemo z žganjem. Pri vrhu pustimo kakšna dva centimetra prostora. Shranek namreč na soncu zavre in se začne prelivati iz zaprtega kozarca. Kozarec naj stoji na soncu tri dni, po tem ga umaknemo v temnejši prostor, kjer naj čaka še kakšne tri tedne. Po tem času sadeže preložimo v drug kozarec, tja precedimo tudi preostalo tekočino.

ponedeljek, 22. julij 2013

Žajbljev liker

V teh poletnih dneh, ko nam žajbelj na vrtu ali pa v lončku bujno poganja, bi bilo škoda, da ga poleg sušenja ne porabimo še za kakšen zdravilen zvarek. Spominjam se čudovitega žajbljevega likerja, ki ga je pripravila prijetna gospodinja na Malem Lošinju. Gostoljubna družina je sicer znana po velikem ribiču, ki kroži po lošinjskem arhipelagu in vsako drugo leto ujame kakšno ribo. 


100 lističev žajblja
1 l žganja
300 g sladkorja
2 dl prekuhane vode

Žajbelj skupaj s sladkorjem namočimo v žganju za tri tedne. Vsake toliko premešamo, da se sladkor raztopi. Po treh tednih žganje odcedimo in dodamo še prekuhano vodo. Liker je boljši, če nekaj časa stoji.
Slaba dva meseca kasneje: Liker je odličen in je že skoraj pošel. Po njem so posegali tudi pivci, ki to niso. Ker je žajbljev liker pravzaprav zdravilo.

Jostin liker

Josta je križanka med črnim ribezom in kosmuljo. Njen značilen sladek, a nekoliko kiselkast okus je odlična osnova za razne vlagateljske podvige. Tako sem letos naredila tudi poskus z likerjem. Liker se še medi, zato bom tale stavek ob pravem času zamenjala z oceno likerja (opomba čez slaba dva meseca: liker je odličen). Zaenkrat pa le recept, ki sem ga izvedla iz recepta za borovničevec. Josta namreč v tem času prehaja tudi v osrednji Sloveniji že h koncu zorenja.


¾ kozarčka očiščene joste
¼ kg sladkorja
malo manj kot en liter sadnega šnopsa

Josto in sladkor zamešamo v litrskem kozarcu za vlaganje in ga postavimo na sonce za kakšen teden. Vmes malo pretresamo, da se sladkor popolnoma stopi. Po tem ga dopolnimo s šnopsom do vrha ion ga postavimo v shrambo. Tam naj počaka še kakšen mesec ali dva.