Brancin

Sl. tudi luben. lat. Dicentrarchus labrax, hrv. brancin, fr. bar, nem. der Europaeicher Wolfbarch, šp. el robalo, la lubina, it. branzino, spignola, ragno, ang. european seabass.

(sliko vstavim kasneje)

Običajno do 80 cm velika riba, svinčenosivega hrbta in srebrno belega trebuha. Na koncu škržnega poklopca ima črnkasto pego. Ima izrazito bočno črto in nazobčan predskržni poklopec ter navzgor štrleč gobec. Ima odlično belo meso, brancin je dober vir kalcija. Živi na peščenem dnu do 100 m globoko, prihaja tudi v rečna ustja.

Marjuča Offizia pravi tudi, da ga lahko skuhamo, spečemo v pečici ali na žaru, nikakor pa ga ne cvremo. Pravi namreč, da skupaj z orado in zobatcem spada med najboljše ribe in si res ne zasluži tako »prostaškega« konca. J

Kovač

Zeus faber, sl. narečno Sanpiero, sveti Pieter, Hr. kovač, It. pesce San Pietro, Tržaško Sanpiero, Nem. Heringskoenig, Peterfisch, An. John dory.

Sivkastorumen, do 60 cm velik, ploščat in ovalen. Živi na peščenem in blatnem dnu tudi do več 100 m globoko. Meso je odlično belo ter dober vir fosforja in kalija, ki uravnava krvni tlak.

Se opravičujem za malce slabšo fotografijo surovega kovača.

Marjuča Offizia ga pripravlja na več načinov, Živakuha pa najraje v pečici ali na žaru.

Ribon

 Pagellus erythrinus, Sl. narečno rebun, ribuen, Hr. arbun, It. pagello fragolino, Tržaško ribon, Nem. Rotbrasse, An. common pandora.

Rdečkasta riba z modro srebrnim leskom, epileptične oblike do 40 cm. Meso belo, cenjeno. Živi na blatnem, peščenem dnu ali med algami v obalnem pasu.

Najboljši je pečen v pečici ali na žaru.

Zobatec

Dentex vulgaris, Sl. nar. dental, Hr. zubatac, It. dentice, Tržaško dental, Nem. Zahnbrasse, En. common dentex, dog's tooth bream.

Sivomoder ali sivordečkast hrbet, trebuh srebrno bel, velik do 90 cm in več. Živi na kamnitem dnu, tudi med algami, največ na globokih kamnitih plitvinah. Odlično belo meso, tudi kot vir joda in lahko prebavljivih beljakovin.

Marjuča Offizia pravi, da zobatca lahko spečemo v pečici ali na žaru, večje ribe lahko nadevamo ali pa iz njih pripravimo fileje. Živakuha pa pravi, da je najboljši na žaru ali v pečici.

Škarpena

(lat. Scorpaena scrofa, hr. škrpina, fr. rascasse rouge, nem. grosser roter Drachenkopf, šp. cabracho, it. lo scorfano rosso, a. largescaled scorpionfisch, it. tržaško narečno scarpena, capon)

Rdeča bodika (tudi velika škarpena) je morska riba iz družine bodik. Živi tudi v Jadranskem morju. Zanjo je značilna rdeča do redečerjava barva kože, ki je polna raznih kožnih izrastkov in bodic, tiste na hrbtu in na škržnem poklopcu pa imajo strupene žleze, ki pri vbodu povzročajo različno močne bolečine. Strup rdeče bodike deluje še dolgo po smrti ribe. Rdeča bodika zraste preko 50 cm, težka pa je lahko preko pet kilogramov. Velik del zavzema velika glava z velikimi usti. (vir: Wikipedija).

Manjše škarpene so nepogrešljive v brodetu, večje pa pečemo v pečici ali na žaru.

Trlja

Obstajata dve vrsti trlje – pravzaprav gre za eno vrsto in dve različici te ribe. Ena je bradač (Mullus barbatus), hr. trilja od blata, barbun, it. triglia di fango, nem. Rotbarbe, an. red mullet. Druga je barbon (Mullus surmuletus), hr. trilja od kamena, barbun, it. triglia di scolio, nem. Streifenbarbe, an. striped red mullet. Prva živi na blatnem in peščenem dnu, druga na skalnatem. V raznih globinah.

Na sliki izpod trilj kuka še nekaj sardeljih glavic (da se ne bi kaj zmotili pri identifikaciji).

Meso trlje je zelo okusno z izrazitim okusom po jodu, ki spominja na meso rakov. Meso je najbolj okusno v poletnih mesecih. Pravijo, da je bolj cenjeno meso tiste, ki živi ob kamnu. Marjuča Offizia pravi, da je najboljša pečena v pečici oziroma na žaru ali ocvrta, nikakor pa ne kuhana (čeprav je potem eden izmed receptov, ki jih ponudi, prav s kuhano trljo). Piše tudi, da če bradača pečemo na žaru, mu ne odstranimo lusk, le očistimo posolimo, premažemo z oljem in spečemo. Sicer pa ponuja še tri recepte – s papriko, v omaki in foliji. Pri peki na gradelah moramo biti sicer zelo pazljivi, ker ima trlja tanko kožo in se lepi na rešetke. Sicer pa ima izjemno okusno meso, ki spominja malo na meso rakov.

Skakavka

Lat. Pomatomus saltatrix, hr. strijeklka, fr. le tassergal, nem, der Blaufisch, šp. la anjova, it. il pesche serra, an. bluefish. Skakavka živi na površju morja, po celem svetu, večinoma v subtropskih vodah. Življenjska doba do 9 let, odrasla je močna in agresivna in zraste lahko do teže do 15 kg, nekateri izjemni primerki bojda celo do 18 kg. Hrani se z ribami, napada jih ne samo zaradi hrane, ampak baje tudi zaradi napada kot takšnega. V Jadranu je redka, vanj je verjetno prišla za ladjami. Najprej so jo našli bolj na južnem delu, zadnje čase pa prodira tudi na severnega. Ta primerek je bil ulovljen nekje pri Istri. Z Johnom sva jo ujela na puljski tržnici, cena za belo ribo je bila sorazmerno nizka. Prodajalka je povedala, da ji rečejo tudi atlantski brancin.

Pripravila sva jo v pečici z zelenjavo.

Orada

Orada ali zlatobrv (lat. Sparus aurata, hr. orada, komarča, fr. dorade, nem. Goldbrasse, šp. dorada, en. gilt-head bream, it. orata) je poleg brancina verjetno riba, ki jo največkrat jemo po restavracijah. Gotovo tudi zato, ker ju gojijo in sta zato kot porcijska riba največkrat na krožnikih gostiln.
Če smo že v delu bloga, ki med drugim opisuje tudi shranjevanje živil, še napišimo, da je belo ribo najbolje shraniti na način, da jo zamrznemo. Pri tem je pogoj, da je riba popolnoma sveža in, da jo zamrznemo neočiščeno. Odmrznemo pa jo tako, da jo denemo v slano vodo, Res se obnese.

Orada je odlična na žaru ali v pečici. Najboljša je brez kakšnih dodatkov, ker ima meso, ki je odlično samo po sebi. Ne potrebuje nobenih začimb, ki bi zakrile njen prvoten okus. Samo oljčno olje in pri peki na žaru vejico rožmarina, s katero jo mažemo.

V tem blogu smo jo pripravljali na žaru, v soli, pa tudi kot fileje, pečene v pečici.

Salpa, Frater, Šarg

Na tržnici smo nabrali nekaj različnih rib za žar. Zakaj bi vedno jedli prvokategornice, ki jih dobimo v vsaki gostilni. Takšnele pa teže kje okusimo in težko bi rekli, katera je bila boljša (okus je primerljiv). Pa še zagotovo so divje, ker jih ne gojijo. Le po ceni se razlikujejo, salpa je najcenejša, ostali dve pa sta nekje vmes do cene brancinov in orad (divjih seveda).

Salpa (lat. Sarpa salpa, hr. salpa, fr. la saupe, nem. Goldstrieme, šp. la salema, salpa, it. salpa, an. salema porgy)

Salpa živi vzdolž obale med lgami v nepreglobokem morju. Zraste do 40 cm. Je eliptične oblike, hrbet je olivno moder, boki in trebuh so srebrnkasti. Vzdolž bokov ima do 10 zlatorumenih prog, na začetku prsne plavuti ima temen madež.

Meso ima poseben, a dober okus, ker se hrani z algami. Najboljša je pečena v pečici ali na žaru.

 

Šarg (lat. Diplodus sargus, hr. šarag, fr. sar commun, nem. Geißbrasse, šp. sargo commun, it. sarago maggiore, an. sargo)

Šarg živi v špranjah obalnih skal, med travo in algami. Do 40 cm dolg, ovalen, ob bokih stisnjen. Hrbet je rjavosiv, boki so svetlejši, trebuh je sivo srebrn. Na začetku repa ima večji črn madež in po telesu od sedem do osem navpičnih temnih prog.

Meso je zelo okusno. Najboljši je pečen na žaru ali v pečici.

 

Fratrc (lat. Diplodus vulgaris, hr. fratar, baranj, fr. la sar, nem. Zweibindenbrasse, šp. mojarra, it. sarago, an. common two-banded seabream)

Fratrc živi na skalnatem, predvsem obraslem plitvem dnu, ob ustju rek. Do 40 cm velik, sivo srebrn z zlatimi odsevi. Vzdolž bokov ima do 16 rjavorumenih vodoravnih črt ter dve širši progi: eno takoj za škržnim poklopcem od hrbta do boka, drugo ob koncu trupa pred repno plavutjo.

Meso je belo, okusno, a manj cenjeno od šargovega. Najboljši je pečen v pečici ali na žaru, skupaj z drugimi ribami ga lahko uporabimo tudi za brodet.

Sardela

Sardela (lat. Sardina pilchardus, hr. srdela, nem. die Sardine, šp. sardina comun, fr. in an sardine) je prezrta morska dobrota. Nekateri jo štejejo za običajno hrano revnejših. Tudi na trgu drži nizko ceno. Pri sardeli je bistvena samo ena stvar. Da je sveža. In potem je odlična.

Kako ji lahko tudi doma podaljšamo rok trajanja? Najboljša možnost je, da jo spečemo na gradeli in takoj pojemo. Ostale, tudi odlične možnosti pa so, da jo mariniramo, ali pa pripravimo na šavor.