Obstajata dve vrsti trlje – pravzaprav gre za eno
vrsto in dve različici te ribe. Ena je bradač (Mullus barbatus), hr. trilja od
blata, barbun, it. triglia di fango, nem. Rotbarbe, an. red mullet. Druga je
barbon (Mullus surmuletus), hr. trilja od kamena, barbun, it. triglia di
scolio, nem. Streifenbarbe, an. striped red mullet. Prva živi na blatnem in
peščenem dnu, druga na skalnatem. V raznih globinah.
Na sliki izpod trilj kuka še nekaj sardeljih glavic (da se ne bi kaj zmotili pri identifikaciji).
Meso trlje je zelo okusno z izrazitim okusom po
jodu, ki spominja na meso rakov. Meso je najbolj okusno v poletnih mesecih.
Pravijo, da je bolj cenjeno meso tiste, ki živi ob kamnu. Marjuča Offizia pravi,
da je najboljša pečena v pečici oziroma na žaru ali ocvrta, nikakor pa ne
kuhana (čeprav je potem eden izmed receptov, ki jih ponudi, prav s kuhano trljo).
Piše tudi, da če bradača pečemo na žaru, mu ne odstranimo lusk, le očistimo
posolimo, premažemo z oljem in spečemo. Sicer pa ponuja še tri recepte – s
papriko, v omaki in foliji. Pri peki na gradelah moramo biti sicer zelo
pazljivi, ker ima trlja tanko kožo in se lepi na rešetke. Sicer pa ima izjemno
okusno meso, ki spominja malo na meso rakov.