Navadna melisa (lat. Melissa officinalis L., hrv.
matičnjak, nem. Melisse, šp. el toronjil, joha de limon, ang. lemon balm, it.
melissa, fr. Melisse officinale) je zdravilna rastlina in začimba, ki uspeva v
Sredozemlju, predvsem pa v vinorodnem podnebju. Ime je grškega izvora, kjer melissa
pomeni čebela. Zaradi bogatih cvetov se čebele namreč rade pasejo na njih.
Druga ljudska imena za to rastlino so aselnica, čebeloperka, črnica, maternjak,
matičnik, medeni list, medenka, medovka, oselnica, rojevnica, srčno zelje,
citronska melisa, limonasta meta. Raste na suhih tleh na sončni legi na posekah
in ob zidovih, kjer je zavarovana pred vetrom. Tako nam raste tudi v Istri.
Pravzaprav bi lahko rekli, da se razrašča, ker imamo kvečjemu problem, da si išče
nova in nova rastišča. Tudi v vrtni trati, kjer ji nismo namenili mesta.
Najraje jo uporabljam kar svežo. Za čaj. Kot v
bližnjevzhodni kuhinji uporabljajo meto. Vodo zavremo in vanjo denemo sveža
stebelca z lističi, pustimo nekaj minut in že je tu osvežujoč čaj posebne
arome. Lahko mu dodamo tudi nekaj mete. Izjemno dober za vroče poletne dni je
tudi ohlajen. Pravijo, da je metin čaj dober za lepe sanje. Morda je v tem celo
nekoliko resnice. Spominjam se, da sem po večernem uživanju tega čaja vedno bogato
sanjala.
Sicer metine lističe lahko tudi posušimo in jih
shranimo za zimo.