Chutney iz zelenega paradižnika

Prijazna soseda mi je prinesla celo gajbico zelenih paradižnikov, tistih, ki ne bi imeli priložnosti, da dozorijo v tem rastnem obdobju. Za nekaj dni sem jih poskusila še zoreti in mehčati na soncu, a se ni obneslo. Začeli so rjaveti. Kljub temu sem jih večino rešila in skuhala okusen čatni, ki se odlično poda k pašteti, divjačini in nasploh mesu. Skuhala sem ga po receptu izpred dvajsetih let, ki mi ga je posodila soseda (Domače dobrote iz kozarca, priloga Naše žene, 9/96), le da paradižnika nisem marinirala preko noči, ampak vse sestavine skuhala v marmelado, kot običajno.

1 kg zelenega paradižnika

1 neškropljena limona

3 dag sveže ingverjeve korenike

1 kg sladkorja

1 vrečka želicina

Paradižnik operemo in odcedimo. Izrežemo nastavke za pecelj. Paradižnik narežemo na prav majhne kocke. Limono operemo v topli vodi, do suhega obrišemo in zelo tanko olupimo. Lupino narežemo na ozke rezance. Ingverjevo korenino olupimo in naribamo. V skledo nasujemo sladkor in ga dobro zmešamo z želicinom. Dodamo paradižnik, limonino lupino in ingver ter dobro zmešamo. Skledo pokrijemo in pustimo čez noč. Naslednji dan mešanici prilijemo 5 žlic limoninega soka, vse supaj pretresemo v kozico in med mešanjem zavremo. Masa naj 4 minute močno vre. Vročo marmelad takoj zdevamo v pripravljene kozarčke in neprodušno zapremo. Kozarčke ohladimo in spravimo a hladnem. Tako lahko zelo dobro porabimo paradižnik, ki mu ni uspelo dozoreti.

Regrat

Navadni regrat (lat. Taraxacum officinale, it. taràssaco comune, nem. Gewöhnliche Löwenzahn, an. common dandelion, šp. achicoria amarga, fr. pissenlit officinal) ima v vseh delih rastline lepljiv užiten mlečni sok, najbolj uporabna pa je korenina. Svež regrat se uporablja kot solata, ki krepi organizem, olajšuje presnovo ter pomaga pri čiščenju krvi.

Šalša iz melancan

Omaka iz jajčevcev. Jesen je čas, ko se nam na kuhinjskem pultu kopičijo darovi narave. Sadje in zelenjava, ki jih ne moremo sproti porabiti za obroke domače družine. Škoda je, da bi presežke okusnih živil, ki smo jih dobili od sosedov ali pa sorodnikov z dežele, zavrgli. Zato jim seveda na nek način podaljšamo uporabnost. Melancane sem pripravila kot omako za testenine, ki jo lahko pogreto uporabimo kot tako, lahko pa jo še dopolnimo še s kakšno sestavino.

Za dva lončka ali za 4 osebe

oljčno olje               

1 jajčevec

4 stroki česna

1 bučka

3 paradižniki

sol, poper

peteršilj

sveže mediteranske začimbe

(če želimo pekočo omako, dodamo še 1 čili)

Na malo oljčnega olja prepražimo olupljen na kockice narezan jačevec in na večje kose narezan česen (ter na kolobarčke narezan čili, če smo se tako odločili). Ko česen zadiši (pazimo, da ne porjavi), dodamo na kocke narezan olupljen paradižnik in nekoliko kasneje še na rezine narezano olupljeno bučko. Dodamo peteršilj in začimbe ter dušimo kakšnih 15 minut. Omako pretlačimo, jo še malo prevremo in še vročo nadevamo v kozarčke. Po vrhu prelijemo z olivnim oljem, da popolnoma prekrije omako. Ko se ohladi, kozarčke shranimo v hladilniku.