Špargljeva grapa

Najprej, tu ne gre za žganje iz špargljev, kot bi lahko kdo pomislil, ampak za šparglje namočene v domačem žganju. Namočimo tiste trde olesenele dele divjih špargljev, ki jih ne moremo uprabiti pri kuhi. No, uporabimo jih lahko za kuho zdravilne tekočine, ki jo potem uporabimo za jušno osnovo. Zdravilne pravim zato, ker šparglji delujejo očiščevalno na telo. Tako lahko sklepamo, da so tudi učinkovine, ki se izlužijo iz špargljev v šnops zdravilne.

oleseneli deli divjih špargljev

domače žganje

Olesenele dele divjih špargljev nadevamo v stekleno posodo in jih zalijemo z žganjem. Počakajmo nekaj tednov. Šparglje pustimo v žganju, dokler steklenice ne izpraznimo.

Uganka (medblog)

Kdo se skriva levo spodaj med kakiji? Odgovor lahko podate spodaj pri "objavite komentar". Nagrada je samozadovoljstvo.
Opomba: podobnost in pojavnost oseb je zgolj naključna.

Kaki

Kaki (lat. Diospyros kaki, an.  Japanese ali Kaki ali Asioan Persimmon, šp. el caqui, it. Il cachi, fr. le Plaqueminier, hr. kaki jabuka, nem. die Kaki) od nekdaj velja za hrano bogov (v grščini Διος πυρος) in prihaja iz vzhodne Azije, kjer so ga Kitajci gojili že pred 2000 leti (drevo 柿子树 shizishu, sadež 柿子 shizi). V Evropo so ga prinesli okoli leta 1870. Bogat je z vitamini (predvsem A in C) ter minerali (kalij, kalcij, fosfor in železo).

Kaki v povezavi s kuharijo sem prvič srečala pri pouku gospodinjstva v osnovni šoli, ko smo pripravljali skutno kremo s kakijem. Še vedno se spomnim mamljivega okusa, ki se mu ni moč upreti. Bila je pripravljena iz kakijev, sladkorja, najbrž tudi nekaj vaniljinega, skute ter kisle in sladke smetane.

V temle blogu najdete recepta za :

v  kakijevo marmelado

v  marmelado iz posušenih kakijev

V blogu »živakuha« pa najdete recepte:

v  kupolo s kakiji

v  krostato s kakijevo marmelado in jabolki

v  panakoto s kakijevo marmelado
v pito s kakijevo marmelado
vkaki s smetano
vkakijeva krema
vvaniljev puding s kakijevo kremo

Kutina

Kutina (lat. Cydonia oblonga, hrv. Dunja tudi Kunja, šp. membrillo ali tudi mebrillero) je eden izmed sadežev, ki jih jeseni včasih dobimo v za gospodinjstvo velikih količinah. To je namreč precej poseben sadež, ki se mu moramo nekoliko posvetiti z obdelavo, preden ga lahko uživamo. V Istri nas soseda preko njive običajno povabi, da ji pomagamo pri klestenju sadežev z drevesa ter, da si naberemo svoj delež. 

Plodovi imajo po obiranju še nekakšno žametasto oblogo, zato jih najprej operemo in zdrgnemo s krpo. Dobro jih je čim prej na nek način shraniti, ker običajno že po nekaj dneh, ko so z drevesa, proces gnitja hitro napreduje. Za shranjevanje jih lahko pripravimo na tri načine - s pečenjem celih sadežev. s pečenjem kosov v pečici ali pa s kuhanjem v oslajeni vodi. S kuhanjem v oslajeni vodi dobimo kompot, lahko pa kuhane sadeže odcedimo in pretlačimo v pire. Zamrznjen pire mirno počaka nekaj mesecev v zamrzovalniku in je idealna sestavina za pripravo sladic. Na primer pite s kutinovim pirejem.
Lahko pa pripravimo tudi kutinov sok in kutinov sir.

Sicer pa se kutina odlično obnese kot dodatek kompotom, pitam, krostatam, štrudljem, lahko pa jih pripravimo kot desert s teranom.

Recepti s kutino, ki jih najdete v temle blogu:

v  marmelada iz kutin
vsok iz kutin

V blogu »živakuha« pa najdete recepte:

v  kutinovi bomboni

v  štrudelj s kutino
v  kutine s teranom

v  pita s kutinami ali pita s kutinovim pirejem
vpečene kutine
vkrostata s kutinami

Grozdje

Vinska trta (lat. Vitis vinifera, hr. vinova loza, it. vite, nem. Weinrebe, an. grape vine) je letos popolnoma prekrila že vso pergolo pred hišo. Ne samo, da daje prijetno senco, tudi grozdja je letos bogato obrodila. Sladkega grozdja. Še več bi ga, pa je ne špricamo in je del pridelka pobrala bolezen.

Grozdje ima biblični pomen, v neki hrvaški knjigi jo poleg oljke uvrščajo med »majke hraniteljice mediterana« (tam je množina, v slovenščini pa bi bila najbrž uporabljena dvojina), je pa tudi silno uporabna rastlina. Sveže grozdne jagode, vino, grozdni sok, marmelada, mlado listje, rozine. Nekje sem prebrala, da moramo biti pri slednjih previdni pri psih, toksini namreč lahko povzročijo nenadno odpoved ledvic. Je pa rdeče vino v primernih količinah zelo zdravo za žilje in srce. Poznan je tako imenovani  »francoski paradoks«. Pri Francozih je namreč zaslediti manjšo pojavnost bolezni srca, ker pijejo rdeče vino, čeprav zaužijejo precej živalskih maščob.