Oslič

Oslič je plenilska riba, ki živi na globini med 30 in 1075 metrov. Hrani se z manjšimi vrstami rib pa tudi z glavonožci in raki. Meso osliča je belo, sočno in okusno. Lahko ga kuhamo, cvremo ali pečemo na žaru. V živakuha najdete recept za peko v pečici.

Grozdni sok in marmelada

V tem blogu že najdete zapis grozdna marmelada, takrat sem jo pripravljala z želirnim sredstvom. Tokrat sem imela nekoliko drugačen postopek, zato ga opišem posebej.

Spet smo imeli precej gajbic grozdja, obranega iz domače nešpricane brajde. Niti ne vem katere sorte je, je pa belo, izjemno okusno grozdje. Ravno prav sladko.

Najprej osmukamo jagode iz grozdov, izberemo samo lepe in nepoškodovane. Denemo jih v sokovnik in sočimo trikrat. Na koncu tropine še enkrat sočimo preko cedila. Tako bomo izželi iz tropin vso tekočino in zmleto sredico.

Prvi izdelek je svež grozdni sok, ki je čudovit za pitje, a popiti ga moramo v nekaj dneh. Shraniti ga moramo v hladilniku.

Za naslednja dva skozi cedilo precedimo tekočino. Bolj tekoč del v eni skledi zavremo za približno 10 minut in ga pretočimo v steklenice. Če bi želeli imeli bolj trajen izdelek, sok pripravimo z upoštevanjem vseh postopkov pasterizacije. Navodila najdemo v vsakem receptu za pripravo soka. Jaz soka ne redčim z vodo, niti mu ne dodajam sladkorja in drugih sestavin. Ohlajene steklenice s sokom hranim v hladilniku.

Gosti del, ki ostane na cedilu zavremo v drugi skledi, naj vre nekaj časa, toliko da izpari nekaj tekočine. Potem ga predevamo v kozarčke za marmelado. Tudi tu ne izvajam postopkov pasterizacije, niti ne dodajam sladkorja ali kakšnih drugih sestavin. Zato kozarčke hranim v hladilniku.

Sivka

Lavandula. Moj grm v Istri. Letos sem posadila še enega.

Cvetove sem že uporabila za sivkin liker, pa tudi v testo za biskvit sem jih že vmešala. Pravijo edino, da moramo biti previdni, da niso vse podvrste sivke primerne za uporabo v kuhinji.

Sivka je rod majhnih divjih ali gojenih polgrmastih rastlin, ki jih vzgajajo kot zališče in v okrasne namene. Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Najbogatejše s sivkinim oljem je cvetje, tik preden se odpre. Sivka deluje proti krčem, je rahlo dražljiva in poživljajoča. Uporabimo jo proti napenjanju, migreni, omotici.

Sivko uporabljamo tudi za okrasne namene, posušene v zavezanih snopičih – pravijo, da položeni na okensko polico odganjajo škorpijone. Sicer pa jih v vrečke zapakirane uporabljamo tudi v garderobnih omarah za odganjanje moljev.

Brancin

Sl. tudi luben. lat. Dicentrarchus labrax, hrv. brancin, fr. bar, nem. der Europaeicher Wolfbarch, šp. el robalo, la lubina, it. branzino, spignola, ragno, ang. european seabass.

(sliko vstavim kasneje)

Običajno do 80 cm velika riba, svinčenosivega hrbta in srebrno belega trebuha. Na koncu škržnega poklopca ima črnkasto pego. Ima izrazito bočno črto in nazobčan predskržni poklopec ter navzgor štrleč gobec. Ima odlično belo meso, brancin je dober vir kalcija. Živi na peščenem dnu do 100 m globoko, prihaja tudi v rečna ustja.

Marjuča Offizia pravi tudi, da ga lahko skuhamo, spečemo v pečici ali na žaru, nikakor pa ga ne cvremo. Pravi namreč, da skupaj z orado in zobatcem spada med najboljše ribe in si res ne zasluži tako »prostaškega« konca. J

Bogomoljka

Squilla mantis, Sl. nareč. kanoča, kenueča, Hr. vabič, It. canocchia, Tržaško canocia, Nem. Fangschreckenkrebs, An. spottail mantshrimp.

Slovensko ime ni simpatično, spomni na bogomoljke kobilice, kjer samice po paritvenem obredu pojedo samca. Ti raki verjetno nimajo takšnega običaja, nisem pa še proučila podrobnosti ploditvenega procesa.

Rozarumen do 25 cm dolg rak. Živi na blatnem in peščenem morskem dnu do 100 m globine, lahko tudi med morsko travo. Meso je okusno, nekoliko bolj omledno kot npr. od škampov ali kozic. 

Marjuča Offizia jih pripravlja v ponvi, cvrte ali pa v rižoti. Mi smo jih pripravili na buzari.