Je najboljša, polnega okusa. Soseda, tu v Istri, jo prinese vsake toliko. Ali pa kar mene povabi na njeno njivo v vrtačo, da si jo naberem sama. Vsako leto poseje celo vrsto in ve, da je ne bodo porabili. Pravi, da mora vzdrževat kulturo. Prav zadnjikrat mi je povedala, da semena vzgaja že 44 let, od takrat, ko jih je dobila od neke kmetice v Žminju.
Če sem jo že dala v razdelek pod "shranjuje", pa naj še napišem, kako jo spravljam, da mi v hladilniku, skupaj s kukci in pajkci, preživi teden ali pa še malo dlje. Zavijem jo v časopisni papir in nato denem v polivinilasto vrečko. Če vam ni všeč kemija tiskarskih črk, pa jo lahko zavijete tudi v kuhinjsko krpo. A pazite, da je niste prali s kakšnimi agresivnimi pralnimi sredstvi in, da na koncu niste dodali mehčalca. Raje brezbarven kis za vlaganje. No, pa sem vam natresla že cel kup gospodinjskih nasvetov. Življenje je konec koncev pač navadna stvar.
Ni komentarjev:
Objavite komentar