Ohrovt

Ko sem pregledovala imena za ohrovt v drugih jezikih (lat. Brassica oleracea var. acephala, istrsko  rokula, broskva pa tudi zelje:), hrv. kelj, šp. la berza, ang. kale, nem. Markstammkohl, Gruenkohl), sem razumela, da je ohrovt, ki ga poznamo v Sloveniji, nekoliko drugačen od listnega ohrovta (hrv. raštika),  ki raste bolj v primorju. Čeprav je bilo latinsko ime na internetnih virih enako. Mogoče pa me razsvetli kakšen botanik.
Ohrovt je eden izmed pridelkov, ki na njivi prezimi. Vsaj v Istri. Kljub nizkim temperaturam in snegu.  Pobirajo jih še konec februarja, preden njivo preorjejo za novo vegetacijsko obdobje. Glavice uporabijo, z ostanki pa nahranijo kokoši. V Istri ga največkrat skuhajo s krompirjem, kot prilogo (vrzote s krompirjem). Velikokrat ga na krožniku srečamo skupaj z ribo. Jaz sem se preizkusila bolj z inovativno različico - ohrovtovimi sarmicami v paradižnikovi omaki.

Ohrovt se za nekaj časa najbolje ohrani v glavah, zavitih v kuhinjsko krpo in polivinilno vrečko v hladilniku (tu mislim bolj na mestne shranjevalce, ki nimajo kakšnih hladnih kleti za shranjevanje pridelkov). Seveda imajo tovrstne možnosti shranjevanja prostorske in časovne omejitve. Za dlje časa pa jih lahko shranimo blanširane v zamrzovalniku.