Brancin

Sl. tudi luben. lat. Dicentrarchus labrax, hrv. brancin, fr. bar, nem. der Europaeicher Wolfbarch, šp. el robalo, la lubina, it. branzino, spignola, ragno, ang. european seabass.

(sliko vstavim kasneje)

Običajno do 80 cm velika riba, svinčenosivega hrbta in srebrno belega trebuha. Na koncu škržnega poklopca ima črnkasto pego. Ima izrazito bočno črto in nazobčan predskržni poklopec ter navzgor štrleč gobec. Ima odlično belo meso, brancin je dober vir kalcija. Živi na peščenem dnu do 100 m globoko, prihaja tudi v rečna ustja.

Marjuča Offizia pravi tudi, da ga lahko skuhamo, spečemo v pečici ali na žaru, nikakor pa ga ne cvremo. Pravi namreč, da skupaj z orado in zobatcem spada med najboljše ribe in si res ne zasluži tako »prostaškega« konca. J

Bogomoljka

Squilla mantis, Sl. nareč. kanoča, kenueča, Hr. vabič, It. canocchia, Tržaško canocia, Nem. Fangschreckenkrebs, An. spottail mantshrimp.

Slovensko ime ni simpatično, spomni na bogomoljke kobilice, kjer samice po paritvenem obredu pojedo samca. Ti raki verjetno nimajo takšnega običaja, nisem pa še proučila podrobnosti ploditvenega procesa.

Rozarumen do 25 cm dolg rak. Živi na blatnem in peščenem morskem dnu do 100 m globine, lahko tudi med morsko travo. Meso je okusno, nekoliko bolj omledno kot npr. od škampov ali kozic. 

Marjuča Offizia jih pripravlja v ponvi, cvrte ali pa v rižoti. Mi smo jih pripravili na buzari.

Kovač

Zeus faber, sl. narečno Sanpiero, sveti Pieter, Hr. kovač, It. pesce San Pietro, Tržaško Sanpiero, Nem. Heringskoenig, Peterfisch, An. John dory.

Sivkastorumen, do 60 cm velik, ploščat in ovalen. Živi na peščenem in blatnem dnu tudi do več 100 m globoko. Meso je odlično belo ter dober vir fosforja in kalija, ki uravnava krvni tlak.

Se opravičujem za malce slabšo fotografijo surovega kovača.

Marjuča Offizia ga pripravlja na več načinov, Živakuha pa najraje v pečici ali na žaru.

Ribon

 Pagellus erythrinus, Sl. narečno rebun, ribuen, Hr. arbun, It. pagello fragolino, Tržaško ribon, Nem. Rotbrasse, An. common pandora.

Rdečkasta riba z modro srebrnim leskom, epileptične oblike do 40 cm. Meso belo, cenjeno. Živi na blatnem, peščenem dnu ali med algami v obalnem pasu.

Najboljši je pečen v pečici ali na žaru.

Zobatec

Dentex vulgaris, Sl. nar. dental, Hr. zubatac, It. dentice, Tržaško dental, Nem. Zahnbrasse, En. common dentex, dog's tooth bream.

Sivomoder ali sivordečkast hrbet, trebuh srebrno bel, velik do 90 cm in več. Živi na kamnitem dnu, tudi med algami, največ na globokih kamnitih plitvinah. Odlično belo meso, tudi kot vir joda in lahko prebavljivih beljakovin.

Marjuča Offizia pravi, da zobatca lahko spečemo v pečici ali na žaru, večje ribe lahko nadevamo ali pa iz njih pripravimo fileje. Živakuha pa pravi, da je najboljši na žaru ali v pečici.

Marmelada iz suhih sliv in brusnic

 

Kdo bi si mislil, marmelada je odlična!

suhe slive

suhe brusnice

malo sladkorja

želirno sredstvo po potrebi

rum

Suhe slive in suhe brusnice operemo in jih prelijemo z vrelo vodo, toliko da so prekrite. Namakamo jih toliko časa, da se voda ohladi. Tekočino odlijemo in jo prihranimo. Slive in brusnice sesekljamo s paličnim mešalnikom, dodajamo prihranjeno tekočino, da je zmes ravno prav gosta. V hladno zmes dodamo malo sladkorja in želirnega sredstva in ruma in kuhljamo toliko časa, da je gostota marmelade primerna. Nalijemo v kozarčke in preden zapremo, čez polijemo še malo ruma.