Marmelada iz breskev

V sezoni breskev bi bil greh, če bi marmelado iskali na policah trgovin. Ako dobimo domače, sočne breskve s tistim pravim okusom, jih seveda najraje pojemo sveže. Lahko si pripravimo tudi kakšno sladico s čudovitim okusom breskev: štrudelj, biskvit ali pa vanilijev puding z breskvami. Gotovo pa jih nekaj prihranimo tudi za domačo marmelado. Za čudovite poletne zajtrke s primorskim kruhom. Zelo pomembno je, da breskve pred prihodom v našo kuhinjo niso naredile veliko kilometrov, da so sladke in ne grenke ter da imajo še gladko in napeto kožo. Na tržnici ali v trgovini vedno pogledam, da so slovenske ali hrvaške. Večina teh namreč še ni pridelana po evropskem načinu pridelave z edinim vodilom čim večjega zaslužka.

domače breskve

sladkor po okusu

malo želirnega sredstva

Breskve operemo in z lupino vred narežemo na koščke. Lupina dobrih breskev namreč tako marmeladam, kot vsem jedem, ki so pripravljene z njo, da poseben dodaten okus in nekoliko rdečkasto barvo. Breskve skupaj s sladkorjem kuhamo na počasnem ognju. Dolžina kuhanja naj bo najmanj deset minut, odvisna pa je od tega v kakšni substanci želimo ohraniti breskve. V koščkih ali pa v bolj mazavi strukturi. V obeh primerih s takšno marmelado ne morete zgrešiti.

Pa brez zamere, ker je kozarec od ene druge marmelade. Je simpatične oblike in zelo prikladen za ponovno polnjenje.

Ringlojev liker

Vse tele likerjeve zadeve so moje letošnje eksperimentiranje z žganjem. Prav tega recepta sicer nisem našla v nobenem viru, sem si pa ga analogno prilagodila glede na druge podobne sadeže. O rezultatih bom seveda poročala v taistem blogu čez nekaj tednov. 
(Op. čez nekaj tednov: odličen je! Zanimiva je tudi močna barva tekočine. Alkohol in sladkor sta iz sadežev potegnila barvilo)

čvrsti ringloji

sladkor

klinčki

žganje

V kozarec za vlaganje naložimo ringloje, lahko pa dodamo tudi nekaj koščic teh sadežev, ki smo jih uporabili v druge namene. Po plasteh prekrivamo s sladkorjem in na koncu zalijemo z žganjem. Pri vrhu pustimo kakšna dva centimetra prostora. Shranek namreč na soncu zavre in se začne prelivati iz zaprtega kozarca. Kozarec naj stoji na soncu tri dni, po tem ga umaknemo v temnejši prostor, kjer naj čaka še kakšne tri tedne. Po tem času sadeže preložimo v drug kozarec, tja precedimo tudi preostalo tekočino.

Kamilice

Poleti cvetijo kamilice in takrat je pravi čas za nabiranj cvetove. Kdo ne pozna kamiličnega čaja za zdravljenje trebušnih tegob. 

Prava kamilica (lat. Matricaria recutita ali Matricaria chamomilla) raste po vsej Evropi, zmernih območjih Azije, pa tudi v zmernih predelih Severne Amerike in Avstralije.  Kot zdravilno rastlino jo pogosto uporabljamo za pomiritev prebavil ter za lajšanje nespečnosti. Prav tako blaži zaprtje. Pripravlja se kot zeliščni čaj, in sicer v količini dveh čajnih žličk posušenih cvetov za skodelico čaja). Uporablja se tudi za grgranje pri vnetju ustne sluznice (vir: wikipedija). Poparek iz kamilic uporabljamo tudi za čiščenje vek pri vnetjih oči.

Marmelada iz ringloja

Nikoli ne bom pozabila palačink, ki so bile namazane z domačo marmelado iz margolan. Sveže pečene, s hrustljavim robom. Takšne so imeli samo v konobi Mul. Zapisano je v preteklem času, ker jih lani niso več pripravljali. Čeprav je bila namesto njih na jedilniku odlična čokoladna torta, jih pogrešam. Palačinke z margolanami namreč.

ringlo

sladkor

(želirno sredstvo)

Ringloje razkoščičimo in jih denemo v kozico skupaj s sladkorjem. Sladkor dodamo po lastnem okusu. Kuhamo na majhnem ognju. Dolžino kuhanja prilagodimo predstavi o naši marmeladi. Če želimo, da marmelada vsebuje bolj čvrste sadeže jo kuhamo manj časa in dodamo malo želirnega sredstva. Če bi radi imeli bolj mazavo marmelado, pa jo kuhamo dlje časa. V tem primeru, bodo sadeži sami izločili dovolj pektina za zgostitev marmelade. 

Žajbljev liker

V teh poletnih dneh, ko nam žajbelj na vrtu ali pa v lončku bujno poganja, bi bilo škoda, da ga poleg sušenja ne porabimo še za kakšen zdravilen zvarek. Spominjam se čudovitega žajbljevega likerja, ki ga je pripravila prijetna gospodinja na Malem Lošinju. Gostoljubna družina je sicer znana po velikem ribiču, ki kroži po lošinjskem arhipelagu in vsako drugo leto ujame kakšno ribo. 

100 lističev žajblja

1 l žganja

300 g sladkorja

2 dl prekuhane vode

Žajbelj skupaj s sladkorjem namočimo v žganju za tri tedne. Vsake toliko premešamo, da se sladkor raztopi. Po treh tednih žganje odcedimo in dodamo še prekuhano vodo. Liker je boljši, če nekaj časa stoji.
Slaba dva meseca kasneje: Liker je odličen in je že skoraj pošel. Po njem so posegali tudi pivci, ki to niso. Ker je žajbljev liker pravzaprav zdravilo.