Po gobe se napotiva kar v okoliške istrske gozdove, kjer sva že našla primeren gobji okoliš. Gob je veliko, a si ne upava nabirati kaj drugega kot jurčke in marele. Zihr je zihr. Tudi pri tem ozkem poznavanju užitnih gob, se najdejo kar lepi primerki. Poglejte tele kraljevske jurčke.
Gobe je sicer najbolje pojesti sveže, a če jih je preveč, jih pač shranimo. Posušimo. O sušenju gob najdemo na internetu kar precej teorije (na soncu in vetru, v sušilniku, na kmečki peči). Zato je najbolje, da si najdemo svojim zmožnostim primeren način. Pomembno je, da posušene gobe shranimo v zaprt kozarec, da se ne navlažijo. Posušene gobe najprej namočimo in potem uporabimo. Lahko pa jih tudi zblanširamo in v polivinilni vrečki zamrznemo. Gobe kar zamrznjene popražimo ali pa denemo vrelo vodo. O receptih z gobami pa te dni kaj najdete tudi že na živakuha (gobova mineštra, njoki z gobami,zeliščni njoki z gobami, rižota z gobami in piščancem).
Pri nabiranju gob naju običajno spremlja sosedova psička Štrumfa. Če nimava svoje, gre pač z nama sosedova. Nasploh imava tam veliko sposojenih živali. K nama prihajajo tudi sosedove muce. Seveda v veselem pričakovanju hrane, ki jo dobijo tudi že doma, a na tujem je slajše. Se tudi primerno odebelijo v času, ko sva tam. Najbolj pa se je udomačil mačkon, malo perzijski, malo tigrsko progast, po imenu Muc (za naju, ker ne veva, kako mu je ime zares). Ima že svojo posodo, svojo dekico in kupujeva mu mačjo hrano.
Ni komentarjev:
Objavite komentar