Letos pa sem se poskusila tudi v šipkovi marmeladi. Sploh ne vem, če sem kdaj prej jedla že domačo. Spominjam se tiste podravkine, ki smo jo običajno dobili v šoli ali pri hotelskih zajtrkih (če ni bila ta, je bila pa mješana ali od marelice). Doma je najbrž niso pripravljali, ker naj bi bila priprava precej zamudna, saj je po stari šoli treba odstraniti peške z dlačicami. Jaz je nisem pripravljala tako, lotila sem se je, kot se lotim vsake kuharije - v nekaj kuharskih knjig ali na internet pogledam nekaj receptov in iz njih sestavim svojega. To, glede dlačic, sem razbrala iz nekaj receptov, kakšen je bil pa tudi bolj pragmatičen, zato sem šla po tej poti. Ko sem sosedovi gospe (v Istri) povedala, kako sem jo kuhala, me je začudeno vprašala, če nisem odstranila dlačic, odprla enega izmed šipkovih plodov in mi jih pokazala. A marmelada je bila že kuhana in ni bilo zaznati česarkoli motečega v rdeči mazavi substanci.
Prva naloga je, da šipek naberemo ob primernem času. Po zmrzali. Skratka, šipkom sem odstranila "mušice", jih skuhala v toliko vode, da so bili pokriti z njo. Potem sem vse skupaj pretlačila skozi sito, dodala sladkor in kuhala, da je tekočina še malo povrela. Nekateri kuhajo dlje, da je marmelada bolj gosta, nekateri manj, da se ohrani več C vitamina. To je to.
Ni komentarjev:
Objavite komentar