Breskova marmelada s kokosovim sladkorjem

Kadar si zaželimo malo bolj zdravo marmelado, jo lahko pričaramo s sladkorjem kokosove palme. Okus je nekoliko drugačen, morda malo spominja na karamelo.

Za en lonček

3 breskve

3 žlice sladkorja kokosove palme

Breskve olupimo in narežemo na majhne koščke. Skupaj s sladkorjem kuhamo petnajst minut do pol ure. Odvisno kakšno gostoto želimo imeti. Jo pa lahko na koncu še malo pretlačimo z vilicami, da je bolj gosta in mazava.

Marelična marmelada

Za marelično marmelado je zelo pomembno, da dobimo domače, sladke, mehke, sočne marelice (lat. Prunus armeniaca, it. albiocco, nem. Aprikose, an. apricot, hrv. marelica, istrsko pa tudi albikoka, armulin). V naših velikih trgovinah v zadnjih letih najdemo večinoma takšne bolj trde in kisle. Te pa niso dobre niti sveže, kaj šele za marmelado. Jaz sem jih dobila na puljski tržnici. Ne popolne oblike in brez kakšnih pikic, a mehke in voljne. In marmelada, skuhana iz njih je bila kašasta, svilnata, gosta in čudovitega okusa.

Marelična je na sredini.

marelice

sladkor

lahko malo želirnega sredstva

Količine prilagodimo lastnemu okusu. Običajno dodam manj sladkorja, kot je zapisano v receptih. Od količine sladkorja in časa kuhanja pa je tudi odvisno, če se bomo odločili za dodajanje želirnega sredstva. Dodamo ga, če je čas kuhanja krajši in, če marmelado kuhamo z manj sladkorja. Sestavine ob občasnem mešanju kuhamo na počasnem ognju.

Slivova marmelada

Pojem slivove marmelade je zame tista, ki jo dela moja mama. Mislim, da je njena skrivnost, da doda malo ruma. Sliva (lat. Prunus domestica, it. susuino, nem. Pflaume, an. Plum, hrv. Šljiva, istrsko pa tudi čišpa, kreka, šužina). 

Slivova je četrta iz leve oz. tretja iz desne.

domače slive

sladkor

rum

želirno sredstvo

Slive izkoščičimo, očistimo morebitnih slabših delov in narežemo na polovičke ali čertinke. Skupaj s sladkorjem, rumom in želirnim sredstvom jih ob občasnem mešanju kuhamo na majhnem ognju do želene gostote (petnajst minut do pol ure). Če jo kuhamo z želirnim sredstvom, jo lahko kuhamo manj časa in z manj sladkorja.

Orehovček

Brez orehovčka na morju ne gre. Običajno smo za pomiritev želodcev uporabljali tistega Maraskinega, vsako leto pa pripravimo tudi kakšen liter svojega. Iz domačih orehov izpod Krvavca. Ti so še bolj močnega okusa, ker teže in dlje rastejo. Tale domač orehovček je seveda še boljši.

10 zelenih orehov

1 bio pomaranča

nekaj klinčkov

1 celi cimet

30 g sladkorja

¾ litra žganja

Orehe narežemo na kolobarčke in jih nadevamo v kozarec. Dodamo sok ene pomaranče in njeno lupinico, klinčke, cimet in sladkor. Zalijemo z žganjem in postavimo na sonce za dva meseca. Vsebino precedimo, nalijemo v steklenico in pustimo, da se v temnem prostoru stara še nekaj tednov (to nam običajno ne uspe). Starejši je, boljši je.

Marmelada iz breskev

V sezoni breskev bi bil greh, če bi marmelado iskali na policah trgovin. Ako dobimo domače, sočne breskve s tistim pravim okusom, jih seveda najraje pojemo sveže. Lahko si pripravimo tudi kakšno sladico s čudovitim okusom breskev: štrudelj, biskvit ali pa vanilijev puding z breskvami. Gotovo pa jih nekaj prihranimo tudi za domačo marmelado. Za čudovite poletne zajtrke s primorskim kruhom. Zelo pomembno je, da breskve pred prihodom v našo kuhinjo niso naredile veliko kilometrov, da so sladke in ne grenke ter da imajo še gladko in napeto kožo. Na tržnici ali v trgovini vedno pogledam, da so slovenske ali hrvaške. Večina teh namreč še ni pridelana po evropskem načinu pridelave z edinim vodilom čim večjega zaslužka.

domače breskve

sladkor po okusu

malo želirnega sredstva

Breskve operemo in z lupino vred narežemo na koščke. Lupina dobrih breskev namreč tako marmeladam, kot vsem jedem, ki so pripravljene z njo, da poseben dodaten okus in nekoliko rdečkasto barvo. Breskve skupaj s sladkorjem kuhamo na počasnem ognju. Dolžina kuhanja naj bo najmanj deset minut, odvisna pa je od tega v kakšni substanci želimo ohraniti breskve. V koščkih ali pa v bolj mazavi strukturi. V obeh primerih s takšno marmelado ne morete zgrešiti.

Pa brez zamere, ker je kozarec od ene druge marmelade. Je simpatične oblike in zelo prikladen za ponovno polnjenje.

Ringlojev liker

Vse tele likerjeve zadeve so moje letošnje eksperimentiranje z žganjem. Prav tega recepta sicer nisem našla v nobenem viru, sem si pa ga analogno prilagodila glede na druge podobne sadeže. O rezultatih bom seveda poročala v taistem blogu čez nekaj tednov. 
(Op. čez nekaj tednov: odličen je! Zanimiva je tudi močna barva tekočine. Alkohol in sladkor sta iz sadežev potegnila barvilo)

čvrsti ringloji

sladkor

klinčki

žganje

V kozarec za vlaganje naložimo ringloje, lahko pa dodamo tudi nekaj koščic teh sadežev, ki smo jih uporabili v druge namene. Po plasteh prekrivamo s sladkorjem in na koncu zalijemo z žganjem. Pri vrhu pustimo kakšna dva centimetra prostora. Shranek namreč na soncu zavre in se začne prelivati iz zaprtega kozarca. Kozarec naj stoji na soncu tri dni, po tem ga umaknemo v temnejši prostor, kjer naj čaka še kakšne tri tedne. Po tem času sadeže preložimo v drug kozarec, tja precedimo tudi preostalo tekočino.

Kamilice

Poleti cvetijo kamilice in takrat je pravi čas za nabiranj cvetove. Kdo ne pozna kamiličnega čaja za zdravljenje trebušnih tegob. 

Prava kamilica (lat. Matricaria recutita ali Matricaria chamomilla) raste po vsej Evropi, zmernih območjih Azije, pa tudi v zmernih predelih Severne Amerike in Avstralije.  Kot zdravilno rastlino jo pogosto uporabljamo za pomiritev prebavil ter za lajšanje nespečnosti. Prav tako blaži zaprtje. Pripravlja se kot zeliščni čaj, in sicer v količini dveh čajnih žličk posušenih cvetov za skodelico čaja). Uporablja se tudi za grgranje pri vnetju ustne sluznice (vir: wikipedija). Poparek iz kamilic uporabljamo tudi za čiščenje vek pri vnetjih oči.