Kutina

Kutina (lat. Cydonia oblonga, hrv. Dunja tudi Kunja, šp. membrillo ali tudi mebrillero) je eden izmed sadežev, ki jih jeseni včasih dobimo v za gospodinjstvo velikih količinah. To je namreč precej poseben sadež, ki se mu moramo nekoliko posvetiti z obdelavo, preden ga lahko uživamo. V Istri nas soseda preko njive običajno povabi, da ji pomagamo pri klestenju sadežev z drevesa ter, da si naberemo svoj delež. 

Plodovi imajo po obiranju še nekakšno žametasto oblogo, zato jih najprej operemo in zdrgnemo s krpo. Dobro jih je čim prej na nek način shraniti, ker običajno že po nekaj dneh, ko so z drevesa, proces gnitja hitro napreduje. Za shranjevanje jih lahko pripravimo na tri načine - s pečenjem celih sadežev. s pečenjem kosov v pečici ali pa s kuhanjem v oslajeni vodi. S kuhanjem v oslajeni vodi dobimo kompot, lahko pa kuhane sadeže odcedimo in pretlačimo v pire. Zamrznjen pire mirno počaka nekaj mesecev v zamrzovalniku in je idealna sestavina za pripravo sladic. Na primer pite s kutinovim pirejem.
Lahko pa pripravimo tudi kutinov sok in kutinov sir.

Sicer pa se kutina odlično obnese kot dodatek kompotom, pitam, krostatam, štrudljem, lahko pa jih pripravimo kot desert s teranom.

Recepti s kutino, ki jih najdete v temle blogu:

v  marmelada iz kutin
vsok iz kutin

V blogu »živakuha« pa najdete recepte:

v  kutinovi bomboni

v  štrudelj s kutino
v  kutine s teranom

v  pita s kutinami ali pita s kutinovim pirejem
vpečene kutine
vkrostata s kutinami

Grozdje

Vinska trta (lat. Vitis vinifera, hr. vinova loza, it. vite, nem. Weinrebe, an. grape vine) je letos popolnoma prekrila že vso pergolo pred hišo. Ne samo, da daje prijetno senco, tudi grozdja je letos bogato obrodila. Sladkega grozdja. Še več bi ga, pa je ne špricamo in je del pridelka pobrala bolezen.

Grozdje ima biblični pomen, v neki hrvaški knjigi jo poleg oljke uvrščajo med »majke hraniteljice mediterana« (tam je množina, v slovenščini pa bi bila najbrž uporabljena dvojina), je pa tudi silno uporabna rastlina. Sveže grozdne jagode, vino, grozdni sok, marmelada, mlado listje, rozine. Nekje sem prebrala, da moramo biti pri slednjih previdni pri psih, toksini namreč lahko povzročijo nenadno odpoved ledvic. Je pa rdeče vino v primernih količinah zelo zdravo za žilje in srce. Poznan je tako imenovani  »francoski paradoks«. Pri Francozih je namreč zaslediti manjšo pojavnost bolezni srca, ker pijejo rdeče vino, čeprav zaužijejo precej živalskih maščob.

Brezov goban

Leccinum scabrum, hr. djed. Pravijo, da rastejo samo pod brezami, čeprav nisem prepričana, da smo ga mi nabrali pod tem brhkim drevesom. Vse značilnosti brezovega gobana si raje oglejte v kakšnem gobarskem vodiču, še bolje pa je, če vam ga prvič pokaže kakšen izkušen gobar. Čeprav pri brezovčku ni mogoča zamenjava s strupenimi, previdnost pri gobah ni nikoli odveč.

Uporaba je raznovrstna, lahko jih kuhamo, pečemo, vlagamo v kis ali solnico, ni pa primeren za sušenje. V gobarskem priročniku pravijo, da pri pripravi manj počrni, če celo gobo prevremo v 2% slanici.

Grozdna marmelada

V času trgatve, ko imamo obilico domačega grozdja, ki ga vsega niti ne utegnemo pozobati, si ga lahko privoščimo še v kakšni drugi obliki. Poskusila sem z marmelado, morda bi temu lahko rekli tudi žele, a uporabljam ga za zajtrk kot namaz na kruh (in maslo). Izjemen okus, sladek in nekoliko kiselkast. Samo naravni okusi.

Seveda ni uporabna za samo za zajtrk. Tudi za kolače ali pa kot žele. S smetano.

Grozdni sok doma pripravimo kar v sokovniku. Svežega. Naj vas opozorim, da iz veliko grozdja ne dobite prav veliko, sem pa tropine v sokovnik vrnila še dvakrat. Te industrijske priprave namreč ne izsočijo vsega v prvem krogu. Ako pa smo bili na kakšni trgatvi, si domov prinesemo sok iz preše.

grozdni sok

želirno sredstvo

Grozdje je običajno dovolj sladko, zato ne rabimo dodatnega sladkorja. Sok zavremo, vanj dodamo primerno količino želirnega sredstva, kuhamo po navodilu iz embalaže. Običajno pet minut. Napolnimo v kozarčke in čudovita marmelada iz grozdja nas čaka.