Melisin liker

Eksperimentiranje z likerji se nadaljuje. V blogu lahko najdete žajbljevega, ringlojevega, jostinega, pa tudi z orehovčkom smo že poskusili. Vsi so bili zelo dobri in so kaj hitro pošli.

Pred hišo vneto poganja melisa. Bolj jo jemljem ven, bolj raste. Takšna pač je trdo in radoživa. Tu in tam skuham kakšen čaj, jo naberem za šopek na mizi, da opojno diši, sušim, svežo denem skupaj z limono v kozarec vode, tokrat pa sem se lotila še likerja. Po prvi fazi, ko je listje namočeno v šnops, je strupeno zelene barve. Kot metin. Trenutno pa zori skupaj s sladkornim sirupom, zato vam rezultat izdam čez kakšen teden ali dva, ko ga bo že moč poskusiti.

Melisin liker na sliki desno, od sivkinega se loči po strupeno zeleni barvi.

½ l šnopsa

nekaj vejic sveže melise

2 dl vode

30 dkg sladkorja

Za en teden namočimo vejice melise v šnops. Šnops precedimo, vejice melise zavržemo. Po tem dodamo ohlajen sirup, ki smo ga skuhali iz vode in sladkorja. Nalijemo v steklenico in pustimo, da zori še tri tedne. Dlje zori, boljši je. Seveda pa ga po kakšnem tednu lahko že poskusimo. Če smo preživeli, je v redu.
Melisa nam sicer privabi lepe sanje. Ker pa gre tu za liker, moramo upoštevati, da lepih sanj ne bo, če bomo spili preveč alkohola.